KATERE RASTLINE ZA KATERE BOLEZNI

Zdravilne rastline, ki pomagajo:

Beli tok: bazlika, blažič, dresen, hrast, jesenček, kosmatinec, lisičjak, mrtva kopriva, objed, omela, oreh, plahtica, plešec, preslica, rman, robida, slez, žajbelj.
Bljuvala: krast, kopitnik, mačeha, trta, vijolica.
Božjast: česen, čistec, čremsa, janež, lakota, lipa, mačeha, majaron, omela, pelin, sivka, trta, žajbelj.
Bradavice: bršljan, cip. mleček, klek, krvavi mlečnik, netresk, ognjič, rosivka.
Čebelji pik: čebula, ogrščica, sivka.
Čiščenje krvi: bazilika, bedrenec, bezeg, bor, breza, brin, čebula, dresen, encijan, gabez, gladež, grabljišče, grenkuljica, hren, jagodnjak, janež, jaščarica, jeglič, jelka, jetičnik, kopriva, kreša, krhlika, češnjica, lapuh, lipa, mačeha, malinjak, marjetica, mrtva kopriva, objed, ognjič, oreh, oslad, ožep, pelin, prinica, polaj, potrošnik, preslica, ranjak, regrat, repinec, ribez, rman, robida, rosnica, rožmarin, smreka, šaš, šipek, tavžentroža, trpotec, trta, vijolica, z. detelja, zelena, žličnik.
Črevesna gniloba: čebula, česen, sivka, tavžentroža, timijan.
Črevesni krči:  borovnica, česen, jetičnik, kamilica, koper, lisičjak, ribez, sivka, šentjanževka, triplat.
Črevesne gliste: borovnice, buča, česen, encijan, glistovnica, grenkuljica, jelka, jesen, jesenček, oman, pelin, regrat, sl. koreninica, sl. janež, smreka, šentjanževka, šetraj, vratič, z. detelja.
Divje meso: borovnica, hrast, prstnik, triplat.
Dlesni: blažič, borovnica, češmin, gabez, jagodnjak, jelka, kamilica, kolmež, krhlika, oreh, poprova meta, preslica, prstnik, ribez, sl, janež, slezenovec, žajbelj.
Driska: abrašica, blažič, bodika, borovnica, božja milost, brin, brusnica, česen, čmerika, čremsa, črna meta, dežen, kostanj, dren, dresen, divji kostanj, encijan, gabez, gosja trava, hrast, jagodnjak, kamilica, kolmež, krvenka, krvomočnica, lan, lipa, lučnik, madronščica, majaron, malinjak, naduhovka, natresk, ognjič, oman, oves, pelin, plahtica, pljučnik, potrošnik, prstnik, rabarbara, redkev, ribez, rman, slakar, slez, smetlika, šentjanževka, šetraj, tavžentroža, trta, vratič, vresa, zimzelen.
Ustni zadah: borovnica, brin, jagodnjak, jaščarica, koper, kumina, pelin, rosnica, sladki janež.
Garje: kreša, mačeha, ogrščica, oves, potrošnik.
Glavobol: baldrijan, blažič, brin, česen,. jeglič, kamilica, lapuh, lisičjak, luštrek, majaron, meslisa, osat, poprova mesta, potrošnik, redkev, rožmarin, sivka, sl. janež, smetlika, šentjaževka, trpotec, vijolica.
Golšavost: čebula, černobina, gabez, hrast, lakota, omela.
(Za) grgranje: hrast, gladišnik, gosja trava, habat, lapuh, melisa, oman, ožep, poprova meta, preslica, prstnik, repinec, rman, sladki janež, slezenovec, škržolica, zimzelen, žajbelj, žličnik.
Gripa:  arnika, bezek, brin, čebula, čemaž, gabez, grenkoslad, heglič, jelka, konjska griva, krvavi mlačnik, pljučnik, rman, sliva, smreka, zebrat.
Griža: arnika, brusnica, čebula, česen, dresen, gabez, kolmež, kopriva, lipa, netresk, prstnik, robida, slez, slezenovec, šentjanževka, trta.
Hladila: marjetica, netresk, trta.
Hripavost: bedrenec, bor, čebula, česen, dihnik, janež, jerebika, lan, lapuh, lučnik, ožep, pljučnik, poprova meta, redkev, repuh, sladič, sladka koreninica, slez, slezenovec, volčja jagoda, zebrat.
(Za) hujšanje: bezeg, buča, jetičnik, kumara, lakota, pelin, regrat, tavžentroža, zelena.
Išias: bezeg, brin, ogrščica, fižolica, sleč, smilj, sporiš.
Izčrpanost: boraga, borovnica, brusnica, encijan, kamilica, lišaj,

JETIČNIK (Veronica officinalis)

Druga imena: jetečnik, jeterčnik, lehtica, navadni jetičnik, veronika , vrednik, sorej, očist.

Družina: črnobinovke
Učinkovine:čreslovina, grenčine, aukubin, glikozid
Zdravilni učinki:
Rimljani so mu pripisovali, da je zdravilna rastlina za vse. Kneipp je menil, da varuje pred jetiko, pomaga proti putiki in odpravlja sluzi iz telesa. Danes velja, da zdravi: ledvične bolezni, pomaga pri celjenju ran, težavah z dihali, vročinskih obolenjih, kjer je priporočljivo znojenje. Priporoča s tistim, ki imajo težave z želodcem, vranico, pozdravi tudi mehur in sečila. Skupaj s koprivo odlično čisti kri. Zmanjšuje poapnenje žil, čisti kri, znižuje holesterol. Pomaga proti starostnemu srbenju. Pomaga proti zasluzenosti želodca in črevesne motnje. Čaj je uspešen je proti nevrozi, ki je posledica duševnih preobremenitev, pomirja, povečuje spomin in prežene omotico. Učinkovit je proti revmatičnim in protinskim bolečinam kot tinktura.

Nabiranje: Najdemo ga na suhih tleh, raste v gozdovih na posekah, ob ograjah, v grmovju, v jarkih, na poteh in gozdnih obronkih. Cvete od maja do avgusta, takrat nabiramo cvetje, ki je zdravilna droga.

Čaj: zvrhano čajno žičko droge poparimo z 1/4 litra vode, pustimo nekaj minut.

Svež sok: Sveže cvetje operemo in iztisnemo sok. Napolnimo v majhne steklino in shranimo v hladilniku.

Prsni čaj: 200 g jetičnika, 100 g pljučnika, 100 g papeževe sveče, 100 g suličastega trpotca, vse skupaj dobro premešamo. Eno žličko mešanic prelijemo s skodelo vrele vode in po 5 minutah odcedimo. Pijemo po požirkih med obroki, dve skodelici dnevno. Po želji osladimo s cvetličnim ali žajbljevim medom.


Poparek proti jetrnim boleznim: 100 g posušenih nasekljanih regratovih korenin, 100 g jetičnika (nadzemni del rastline, ki ga naberemo takrat, ko cveti) ter 50 g prehaljenke in 50 g potrošnika. Vse skupaj dobro premešamo, s skodelico vrele vode in žličko mešanice pripravimo poparek, ki mora stati 3 minute, potem ga odcedimo. Pijemo po požirkih med obroki, 2 skodelici dnevno, Sladimo z medom, saj je neprijetno grenkega okusa.


Tinktura: pest sveže sesekljanih rastlin namakamo 3 tedne v močnem žganju na soncu. Precedimo. Tinkturo ob revmatičnih bolečinah in protinu jemljemo 2 x dnevno po 12 kapljic na sladkorju ali vtiramo v boleča mesta.


Čaj zoper kožne bolezni, starostno srbenje: 2 dela jetičnika, en del bezga, en del divje mačehe, en del orehovih lupin.

PERMAKULTURA

Izraz permakulturni vrt je skoval Avstralec Bill Mollison 1978. Koncept je razvil po večletnem opazovanju naravnih združb. Naša družba je obsedena z urejenostjo. Vrtovi imajo pravilne oblike gredic, potk, trata je nizko pokošena, zastrupljamo marjetice in druge koristne plevele, da bi bila preproga čimbolj pusta "angleška" trava. Permakultura je prehranska džungla, kjer tla niso gola in opleta, rastline niso posajene in postrojene v kolone kot na tapetah. Red ustvarjajo naravni vzorci in harmonije, kjer rastline podpirajo druga drugo v sosedskih odnosih. Vrt bo bujen, trajnosten, samo oskrbovalen. Lepota postane zmešnjava oblik in barv. Kdo pravi, da rdeča in vijolična barva ne gresta skupaj? Lepota permakulturnega vrta je v njegovem zdravem razvoju. Lepota se kaže v pridelkih, polnem naravnem okusu. Pri vsem tem, pa ne rabimo garati neprestano vihteti vil, lopat in motik ter obsedeno pulti plevel.

Primer trajnic, ki izboljšajo tla in so hrana za ljudi in živali: bambus, češmin, Davidov metuljnik, jesenska resa, japonska kutina, spomladanska vresa, komarček, oslez, kovačnik, šipek, metla, gabez. Primer zelenjave: egiptovski luk, ščir, loboda, blitva, okrasno zelje, kodrasta endivija, ivanjščica, rdeča solata, metla, kapucinak, peteršilj. Užitni cvetovi: drobnjak, rožlin, volovski jezik, koper, boreč, marjetica, gorčica, ognjič, radič, nageljček, brestovolistni oslad, prava lakota, gladiola, maslenica, jasmin, bela in rdeča mrtva kopriva, sivka, lesnika, kamilica, melisa, indijanska kopriva, majaron, modra pasijonka, pelargonija, repuh, pomladanski jeglič, trobentica, vrtnica, rožmarin, muškatna kadulja, salvija, žajbelj, španski gadnjak, repušica, zlata rozga, španski bezeg, regrat, timijan, lipa, kozja brada, kapucinka, črna detelja, lapuh, lučnik, jetičnik, vijolica, mačeha, divja vijolica.