OSLAD; MOČVIRSKI, BRESTOVOLISTNI (Filipendula ulmaria L.)

Druga imena: divje latje, gomoljasti oslad, travniški oslad, kaška sv. Ivana, medvedovo latje, medvejka, sračica, brestovolistna vračica
Značaj: mrzel, stiskajočega okusa, hkrati valžen in sušeč
Družina:rožnice

Uporabni deli: cvetovi, listi
Učinkovine: eterično olje, fenolni glikozid, čreslovine, sluz, salicilna kislina, tanini, citronska kislina.
Zdravilne lastnosti: proti bolečinam v sklepih pri revmi, revmatizmu in protinu, pospešuje izločanje urina in znojenje, čisti kri, pomaga pri oteklinah in zastajanju vode. Pomaga proti gripi, glavobolom, blaži vnetja in bolečine v sklepih in mišicah.

Brestovolistni oslad je eno najpomembnejših zdravil za prebavo, če gre za vnetja in povezavo s preveliko kislostjo. Oslad uravnovesi izločanje kisline v želodcu in umiri zgornji prebavni trakt. Pogosto ga predpisujejo za kislinski refluks, slabo prebavo, gastritis in čire na želodcu.

Je trajna večletna zelnata rastlina, ki zraste do 2 m visoko in spada v družino rožnic. V zemlji ima plazečo se koreniko, iz katere požene pokončno robato in rdečo steblo, ki je proti vrhu razraslo. Ima dlakave liste, ki so pernato deljeni, listne krpe so jajčaste in po robu ostro nazobčane. Na vrhu stebelca so prijetno dišeči rumenkasto beli cvetovi, ki se združujejo v latasta socvetja. Rastlina cveti od junija do avgusta. Raste po vlažnih travnikih, grmovju, goščavah ter po bregovih potokov in rek. Nabiramo cvetočo zel, a le zgornji del rastline, zgodaj spomladi ali jeseni. Korenino pa po cvetenju. Oboje sušimo v senci. Iz cvetov pripravljajmo čaj tako, da 2 žlički droge prelijemo z 1/4 litra vode in pustimo mirovati 10 minut. Pijemo 3 x na dan med obroki. Pomaga pri vsem prej naštetem in gripi, za čiščenje krvi in odvajanje urina.

Tinktura iz korenine se dobi tudi v lekarnah kot Spirea ulmaria. Jemljemo jo z vodo pri akutnih napadih protina, sklepni revmi in bolečinah išiasa.

Čaj proti arteriosklerozi: Pripravimo poparek iz 2 žlic posušenih cvetočih poganjkov na 1 liter vrele vode. Pustimo stati pokrito, dokler se ne ohladi. Pijemo 3 x na dan med obroki. Učinkuje tudi pri glavobolu, revmatizmu, zastajanju vode.

Za lajšanje bolečin v sklepih uporabljamo obkladke iz poparka.

Kulinarika: osladovi listi so spomladi sestavina solat za čiščenje.

V ljudskem zdravilstvu se uporablja čaj proti glistam, vodenici, težavah z mehurjem , visoki vročini. Narezana sveža korenina naj bi pomagala proti ugrizom steklih psov. Danes poiščemo v takih primerih zdravniško pomoč.

Močvirski oslad je v zgodovini že dolgo poznan. "Kraljica Elizabeta I. je oslad najraje potresla po tleh, znameniti zeliščar Gerard pa je menil, da je v ta namen sploh najprimernejši, saj njegovi listi razveseljujejo čute, ne povzročajo pa glavobola. Z njim so včasih ob porokah potresli tla v cerkvah in ga vpletali v venčke nevest, da se ga je oprijelo ime »poročna zel«. Zaradi nekaterih drugih skrivnostnih lastnosti je oslad – skupaj z omelo, meto in sporišem – sodil med najsvetejše rastline druidskih svečenikov. Leta 1838 so odkrili, da vsebujejo cvetni popki salicilno kislino, ki so jo pozneje sintetizirali za pridobivanje aspirina."

V ljudskem zdravilstvu se uporabljajo stebla, listi, cvetovi, ki jih nabiramo v juniju in juliju.

OPOZORILO: Pripravkom se izogibajte, če ste alergični na aspirin ali če uživate tablete aspirina nad 75 mg na dan. Ker zoži dihalne poti, ga ne smejo jemati astmatiki. Ne uporabljamo ga med nosečnostjo ali dojenjem. Tinkture redčimo z vročo vodo, da alkohol izhlapi.

Vir: http://www.trebnikcom/zelisca/oslad.php

Naravna zdravila, MK ; 2007

Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994

Velika knjiga o zeliščih, MK, 2010.

DRUŽINA: USTNATICE

DELOVANJE ZDRAVILNIH RASTLIN

Adstringenti: krčijo tkivo, ožijo žile in tako zmanjšajo sekrecijo. Vsebujejo čreslovine. Med najpomembnejšimi: navadni repik, pokončni trolist, voščena mirta. Druge: ameriška čremsa, bršljanasta grenkuljica, dob, kačja dresen, malinjak, navadna smetlika, navadna sretena, navaden rman, rožmarin, srčna moč, šentjanževka, veliki trpotec, veliki zimzelen, virginijski nepozebnik, rabarbara, zimzeleni gornik, zlata rozga, žajbelj.
Alteranti ali čistila za kri: Najpomembnejši: ameriški slamnik, črna detelja, navadna črnobina, navadna rosnica, navadni repinec, plezajoča lakota, raznobarvna perunika, velika kopriva, Druge: česen, kodrolistna kislica, mehurjasti bračič.
Analgetiki blažijo bolečine. Uporabljamo jih notranje in zunanje. Najpomembnejši: dlakavi lepi čeveljc, poljski mak, šentjanževka, zdravilna čeladnica, zdravilna pasijonka, Druge: zdravilna špajka, navadni hmelj.
Anthelmintiki preženejo ali uničijo parazite prebanega trakta. Ameriški klek, česen, granatno jabolko, navadni vratič, pravi pelin, vinska rutica, zdravilna aloja. Antiemetiki preprečujejo ali pomirjajo slabost in bljuvanje. Najpomembnejše: brestovolistni oslad, črna meta. Druge: breskev, dišeči klinčevec, koper, navadna melisa, navadna paprika, navadni komarček, sivka.
Antiflogistiki pomirjajo vnetja. Najpomembnejši: navadni mrzličnik, rimska kamilica, šentjanževka, vražji krempelj, zdravilni ognjič. Druge: ameriška trepetlika, brestovolistni oslad, črna vrba, virginski nepozebnik.
Antilitiki preprečujejo nastanek peska in kamnov v sečilih in pomagajo pri njihovem odstranjevanju iz telesa. Najpomembnejše: konjska melisa, njivka, škrlatna konjska griva, velecvetna virginska hortenzija. Druge: koruzni laski, navadno korenje, plazeča pirnica, zimzeleni gornik.
Antipiretiki nižajo povišano telesno temperaturo. Najpomembnejše: kininovec, angelika, črni bezeg, navadna paprika. Druge: benediktinka, boraga, malinjak, materina dušica, navadna melisa, navadni ožepek, navadni sporiš, žajbelj.
Bljuvala ali emetiki. Najpomembnejše: cefaelija, indijski tobak, morska čebulica. Druge: črni bezeg.
Demulcenti so bogati s sluzmi, zaščitijo bolno tkivo in pomirjajo. Najpomembnejše: navadni gabez (?), navadni slez, rdeči brest. Druge: drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, gozdni slezenovec, koruzni laski, navadni lan, navadni lapuh, navadni oves, navadni pljučnik, plazeča pirnica.
Dišave spodbujajo delovanje prebavil, izboljšajo okus in vonj pripravka: angelika, brestovolistni oslad, cimet, klinčki, koper, koriander, kardamom, kumina, navadna melisa, navadni komarček, navadni ožepek, rožmarin, polaj, poprova meta, ingver, rimska kamilica, sladki janež, zdravilna špajka, zdravilni čistec, zelena.
Diuretiki pospešujejo izločanje urina. Najpomembnejši: koruzni laski, navadni brin, navadno korenje, navadni rman njivka, obmorska možina, navadni regrat, navadni rman, njivka, plezajoča lakota, plazeča pirnica, pravi peteršilj, škrlatna konjska griva, šmarnica, zimzeleni gornik. Druge: boraga, črni bezeg, lipa, navadni glog, navadni repik, navadni repinec, raznobarvna perunika, zelena.
Ekspektoranti pomagajo pri izkašljevanju. Najpomembnejši: črna meta, dolgodlakava škržolca, drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, janež, navadni ožepek, lapuh (?), veliki oman. Druge: črni bezeg, islandski lišaj, materina dušica, navadni pljučnik, navadni slez, navadni sporiš.
Emenagogi urejajo in vzpodbujajo menstruacijo: abrašica, brogovita, benediktinka, deljenolistna srčnica, malinjak, triplat, navadna brogovita, brin, rman, rožmarin, sporiš, vratič, polaj, poprova meta, ingver, pelin, peteršilj, rimska kamilica, rumeni svišč, vinska rutica, zdravilni ognjič, plahtica.
Emoliente nanašamo na kožo, ki jo ščitijo pomirjajo. Notranje delujejo kot podobno kot demulcenti. Najpomembnejši: gozdni slezenovec, mnogosemenski triplat, navadna zvezdica, navadni gabez, navadni lan, navadni slez, rdeči brest, trpotec. Druge: boraga, drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, navadna kutina, navaden lapuh, veliki oman.
Galaktagogi spodbujajo nastajanje mleka: janež, benediktinka, navadna jastrebina, tavžentroža, navadni komarček, navadni sporiš.
Grenčine spodbujajo in krepijo prebavila: Najpomembnejše:abrašica, tavžentroža, češmin, hmelj, vratič, pelin, rumeni svišč, vinska rutica. Druge: črna meta, hren, navadni komarček, navadni rman, rimska kamilica, škrlatna konjska griva.
Hepatiki pomagajo jetrom, jih krepijo in pospešujejo izločanje žolča. Najpomembnejše: tavžentroža, navadni češmin, navadni regrat, raznobarvna perunika, škrlatna trdoleska. Druge: kozja češnja, kodrastolistna kislica, navadna melisa, navadna rosnica, komarček, navadni mrzličnik,navadni repik, navadni rman, plezajoča lakota, pravi pelin, rumeni svišč, veliki oman, zdravilna aloja, zelena.
Holagogi spodbujajo izločanje žolča, zato delujejo tudi odvajalno. Najpomembnejše: navadni češmin, škrlatna trdoleska, virginski snežec. Druge: navadna rosnica, regrat, raznobarvna perunika, rumeni svišč.
Karminativi vsebujejo veliko eteričnih olj in pospešujejo peristaltiko ter pomirjajo želodec, preprečujejo napenjanje. Najpomembnejše: Angelika, janež, koper, navadna kumina, poprova meta. Druge: cimet, česen, črna ogrščica, galanga, koriander, kardamom, materina dušica, navadna melisa, paprika, brin, komarček, ožepek, ingver, rimska kamilica, zdravilna špajka, žajbelj.
Krepčila ali toniki okrepijo ali poživijo posamezne organe ali celo telo. Zelo veliko rastlin deluje krepčilno. Krepčila za srce: deljenolistna srčnica, kraljica noči, navadni glog. Mikrobicidi pomagajo v borbi proti mikrobom. Najpomembnejše: ameriški slamnik, klinčki, pravi pelin. Druge: česen, dobra misel, koriander, materina dušica, navadna kumina, paprika, brin, rožmarin, poprova meta, rumeni svišč, sladki janež, veliki oman, vinska rutica, zdravilni ognjič, zimzeleni gornik, žajbelj.
Nervini spodbujajo ali umirjajo delovanje živcev: ameriška brogovita, bela omela, črna detelja, damiana, deljenolistna srčnica, dlakavi lepi čeveljc, lipa, navadna melisa, navadni hmelj, , navadni oves, rožmarin, sivka, navadni sporiš, poprova meta, rimska kamilica, zdravilna čeladnica, zdravilna pasijonka, zdravilna špajka.
Odvajala: Najpomembnejše: Ameriška kozja češnja, čistilna kozja češnja, kodrolistna kislica, navadni češmin, navadni regrat, zdravilna rabarbara, zdravilna sena. Druge: lan, navadni repinec, plezajoča lakota. Oksitociki spodbujajo krčenje maternice, so v pomoč pri porodu: Indijankina trta, kanadski hidrastis, kavlofil.
Pektoraliki krepijo in zdravijo dihala. Najpomembnejše: drobnocvetni lučnik, golostebelni sladki koren, kanadski hidrastis, kanadski krvavi koren, navadni gabez, lapuh, veliki oman. Druge: angelika, česen, črni bezeg, islandski lišaj, janež, ožepek, navadni pljučnik, navadni sporiš in druge.
Pomirjevala pomirjajo živčevje, zmanjšujejo stres. Najpomembnejše: dlakavi lepi čeveljc, kavlofil, navadni kosmatinec, zdravilna čeladnica, zdravilna pasijonka, zdravilna špajka. Druge: ameriška brogovita, ameriška čremsa, črna detelja, deljenolistna čeladnica, indijanski tobak, navadna brogovita, navadni hmelj, poljski mak, pomladanski jeglič, rimska kamilica, šentjanževka.
Potila pomagajo izločati strupene snovi skozi kožo: Najpomembnejše: česen, črni bezeg, gvajak, paprika, navadni rman, poprova meta, ingver. Druge: ameriški klek, angelika, črna meta, lipa, materina dušica, komarček, rimska kamilica, voščen mirta, zlata rozga.
Poživila, stimulanti: Najpomembnejše: črna ogrščica, hren, paprika, navadni vratič, pravi pelin, voščena mirta. Druge: abrašica, angelika, bršljanasta grenkuljica, cimet, česen, črna meta, galanga, kardamom, ginseng, kumina, brin, navadni rman, rožmarin, polaj, poprova meta, vinska rutica.
Rubefacineti na koži razširijo kapilare in povečajo prekrvavljenost in zmanjšajo bolečine: Najpomembnejše: hren, paprika, igver. Druge: česen, črna ogrščica, rožmarin, velika kopriva, vinska rutica.
Silagogi vzpodbujajo delovanje slinavk. Najpomembnejše: paprika, tavžentroža, rumeni svišč. Druge: ingver, raznobarvna perunika.
Spazmolitiki sproščajo krče ali preprečujejo njihov nastanek: Najpomembnejše: ameriška brogovita, bela omela, deljenolistna srčnica, dlakavi lepi čeveljc, indijski tobak, navadna brogovita, zdravilna čeladnica, zdravilna špajka. Druge: lipa, materina dušica, navadni sporiš, rimska kamilica.
Sredstva proti katarjem. Najpomembnejše: ameriški slamnik, česen, drobnocvetni lučnik, navadna smetlika, ožepek, rman, zlata rozga, žajbelj. Druge: črni bezeg, islandski lišaj, materina dušica, navadna paprika, lapuh, navadni slez, poprova meta, veki oman, zimzeleni gornik. Sredstva za spodbujanje odstranjevanja žolča iz telesa pri zlatenici, odvečnem žolču. Najpomembnejše: navadni češmin, regrat, navadni sporiš, virginski snežec. Druge: navadni in pravi pelin.
Stiptiki ustavljajo zunanje krvavitve. Delujejo kot adstringenti.
Uspavala pomagajo, da je spanje mirnejše in trdnejše. Najpomembnejše: kalifornijski zlati mak, navadni hmelj, zdravilna pasijonka, zdravilna špajka. Druge: bela omela, rimska kamilica, zdravilna čeladnica, sivka.
Vulnerarike uporabljamo zunanje in pomagajo celiti rane: Najpomembnejše: črni bezeg, drobnocvetni lučnik, navadna zvezdica, navadni gabez, lan, navadni slez, šentjanževka, veliki trpotec, zdravilna aloja, zdravilni čistec, zdravilni ognjič, rdeči brest. Druge: arnika, česen, črna vrba, kačja dresen, materina dušica, mira, mnogosemenski triplat, navadna marjetica, komarček, navadni plešec, navadni repinec, navadni rman, njivska preslica, plezajoča lakota, veliki oman, virginski nepozebnik.

Vir: David Hoffmann: Zelišča: celostno zdravljenje, 1998

PERMAKULTURA

Izraz permakulturni vrt je skoval Avstralec Bill Mollison 1978. Koncept je razvil po večletnem opazovanju naravnih združb. Naša družba je obsedena z urejenostjo. Vrtovi imajo pravilne oblike gredic, potk, trata je nizko pokošena, zastrupljamo marjetice in druge koristne plevele, da bi bila preproga čimbolj pusta "angleška" trava. Permakultura je prehranska džungla, kjer tla niso gola in opleta, rastline niso posajene in postrojene v kolone kot na tapetah. Red ustvarjajo naravni vzorci in harmonije, kjer rastline podpirajo druga drugo v sosedskih odnosih. Vrt bo bujen, trajnosten, samo oskrbovalen. Lepota postane zmešnjava oblik in barv. Kdo pravi, da rdeča in vijolična barva ne gresta skupaj? Lepota permakulturnega vrta je v njegovem zdravem razvoju. Lepota se kaže v pridelkih, polnem naravnem okusu. Pri vsem tem, pa ne rabimo garati neprestano vihteti vil, lopat in motik ter obsedeno pulti plevel.

Primer trajnic, ki izboljšajo tla in so hrana za ljudi in živali: bambus, češmin, Davidov metuljnik, jesenska resa, japonska kutina, spomladanska vresa, komarček, oslez, kovačnik, šipek, metla, gabez. Primer zelenjave: egiptovski luk, ščir, loboda, blitva, okrasno zelje, kodrasta endivija, ivanjščica, rdeča solata, metla, kapucinak, peteršilj. Užitni cvetovi: drobnjak, rožlin, volovski jezik, koper, boreč, marjetica, gorčica, ognjič, radič, nageljček, brestovolistni oslad, prava lakota, gladiola, maslenica, jasmin, bela in rdeča mrtva kopriva, sivka, lesnika, kamilica, melisa, indijanska kopriva, majaron, modra pasijonka, pelargonija, repuh, pomladanski jeglič, trobentica, vrtnica, rožmarin, muškatna kadulja, salvija, žajbelj, španski gadnjak, repušica, zlata rozga, španski bezeg, regrat, timijan, lipa, kozja brada, kapucinka, črna detelja, lapuh, lučnik, jetičnik, vijolica, mačeha, divja vijolica.

KATERE RASTLINE ZA KATERE BOLEZNI

Zdravilne rastline, ki pomagajo:

Beli tok: bazlika, blažič, dresen, hrast, jesenček, kosmatinec, lisičjak, mrtva kopriva, objed, omela, oreh, plahtica, plešec, preslica, rman, robida, slez, žajbelj.
Bljuvala: krast, kopitnik, mačeha, trta, vijolica.
Božjast: česen, čistec, čremsa, janež, lakota, lipa, mačeha, majaron, omela, pelin, sivka, trta, žajbelj.
Bradavice: bršljan, cip. mleček, klek, krvavi mlečnik, netresk, ognjič, rosivka.
Čebelji pik: čebula, ogrščica, sivka.
Čiščenje krvi: bazilika, bedrenec, bezeg, bor, breza, brin, čebula, dresen, encijan, gabez, gladež, grabljišče, grenkuljica, hren, jagodnjak, janež, jaščarica, jeglič, jelka, jetičnik, kopriva, kreša, krhlika, češnjica, lapuh, lipa, mačeha, malinjak, marjetica, mrtva kopriva, objed, ognjič, oreh, oslad, ožep, pelin, prinica, polaj, potrošnik, preslica, ranjak, regrat, repinec, ribez, rman, robida, rosnica, rožmarin, smreka, šaš, šipek, tavžentroža, trpotec, trta, vijolica, z. detelja, zelena, žličnik.
Črevesna gniloba: čebula, česen, sivka, tavžentroža, timijan.
Črevesni krči:  borovnica, česen, jetičnik, kamilica, koper, lisičjak, ribez, sivka, šentjanževka, triplat.
Črevesne gliste: borovnice, buča, česen, encijan, glistovnica, grenkuljica, jelka, jesen, jesenček, oman, pelin, regrat, sl. koreninica, sl. janež, smreka, šentjanževka, šetraj, vratič, z. detelja.
Divje meso: borovnica, hrast, prstnik, triplat.
Dlesni: blažič, borovnica, češmin, gabez, jagodnjak, jelka, kamilica, kolmež, krhlika, oreh, poprova meta, preslica, prstnik, ribez, sl, janež, slezenovec, žajbelj.
Driska: abrašica, blažič, bodika, borovnica, božja milost, brin, brusnica, česen, čmerika, čremsa, črna meta, dežen, kostanj, dren, dresen, divji kostanj, encijan, gabez, gosja trava, hrast, jagodnjak, kamilica, kolmež, krvenka, krvomočnica, lan, lipa, lučnik, madronščica, majaron, malinjak, naduhovka, natresk, ognjič, oman, oves, pelin, plahtica, pljučnik, potrošnik, prstnik, rabarbara, redkev, ribez, rman, slakar, slez, smetlika, šentjanževka, šetraj, tavžentroža, trta, vratič, vresa, zimzelen.
Ustni zadah: borovnica, brin, jagodnjak, jaščarica, koper, kumina, pelin, rosnica, sladki janež.
Garje: kreša, mačeha, ogrščica, oves, potrošnik.
Glavobol: baldrijan, blažič, brin, česen,. jeglič, kamilica, lapuh, lisičjak, luštrek, majaron, meslisa, osat, poprova mesta, potrošnik, redkev, rožmarin, sivka, sl. janež, smetlika, šentjaževka, trpotec, vijolica.
Golšavost: čebula, černobina, gabez, hrast, lakota, omela.
(Za) grgranje: hrast, gladišnik, gosja trava, habat, lapuh, melisa, oman, ožep, poprova meta, preslica, prstnik, repinec, rman, sladki janež, slezenovec, škržolica, zimzelen, žajbelj, žličnik.
Gripa:  arnika, bezek, brin, čebula, čemaž, gabez, grenkoslad, heglič, jelka, konjska griva, krvavi mlačnik, pljučnik, rman, sliva, smreka, zebrat.
Griža: arnika, brusnica, čebula, česen, dresen, gabez, kolmež, kopriva, lipa, netresk, prstnik, robida, slez, slezenovec, šentjanževka, trta.
Hladila: marjetica, netresk, trta.
Hripavost: bedrenec, bor, čebula, česen, dihnik, janež, jerebika, lan, lapuh, lučnik, ožep, pljučnik, poprova meta, redkev, repuh, sladič, sladka koreninica, slez, slezenovec, volčja jagoda, zebrat.
(Za) hujšanje: bezeg, buča, jetičnik, kumara, lakota, pelin, regrat, tavžentroža, zelena.
Išias: bezeg, brin, ogrščica, fižolica, sleč, smilj, sporiš.
Izčrpanost: boraga, borovnica, brusnica, encijan, kamilica, lišaj,

BREZA (betula alba, betula pendula)

Druga imena: bela breza
Družina: brezovke
Učinkovine: eterično olje, čreslovine, saponini
Zdravilni učinki: V ljudskem zdravilstvu se uporabljajo listi. Lahko pijemo tudi drevesni sok, ki ga zberemo spomladi, pomaga proti boleznim sečevoda, jeter in žolča. Je diuretik. Če sok uporabljamo zunanje zdravi poškodbe kože, prhljaj. Za čaj nabiramo popke ali mlade liste, ki ga uporabljamo posušeno. Čaj pospešuje odvajanje urina, priporočljiv je pri protinu, revmatičnih obolenjih, sklepnemu revmatizmu in katarju mehurja, drugih vnetjih sečil. Pri okužbah sečil dodamo zimzeleni gornik, pri revmatičnih bolečinah pa črno vrbo, navadni gladež, koprivo, brestovolistni oslad. Znižuje vročino. Sveže liste polagamo na rane, ki se slabo celijo in na otekline. Čez liste povežemo krpo, ki jo menjamo na 8 ur. Brezovo lubje nabiramo čez celo leto. Breza slovi kot učinkovito zdravilo proti bradavicam. Na bradavico položimo majhen navlažen kos svežega lubja in oblogo vsak dan zamenjamo. Namesto tega lahko uporabimo tudi prevretek iz zmletega lubja. Z vlažno notranjo stranjo lubja oblagamo obolele mišice. Lubje vedno lupimo navzdol, da se drevo ne posuši. Ponovljena raziskava leta 2002 je potrdila, da učinkovine v brezi (oz. brezovo lubje) deluje na virus HIV.

Brezova voda: V spomladi, preden ozeleni, v brezo zvrtamo v skorjo drevesa majhno luknjo. Vanjo zasadimo cevko, po kateri teče brezova voda v stekleno posodo, ki mora biti zavarovana pred mrčesom in prahom. Da ne bi drevesa preveč izčrpali, mora biti drevo v premeru najmanj 25 cm, črpamo 1 m nad tlemi največ dva dni. V enem dnevu lahko pridobimo tudi po 5 litrov brezove vode. Prečisti kri, krepi organizem.

Čaj iz brezovega listja: 2 ščepca posušenih listov, ki smo jih nabrali spomladi prelijemo z malo vode vrele vode (1-2 dcl) in pustimo stati 10 minut. Precedimo spijemo mlačnega. Je za sladkorne bolnike v začetnem stadiju, pri težavah z mehurjem (diuretik) in sečili. Pomembno zlasti pri bolezni ledvic in jeter. Pomaga pri protinu. Skorja nima stranskih učinkov, zato ga lahko varno uživamo dlje časa. Raztaplja ledvične kamne in pesek.

Kopeli zdravijo kožna obolenje.

OPOZORILO: Pri uporabi morajo biti previdni ljudje, ki so alergični na zeleno in pelod navadnega pelina ter posamezniki, ki jih moči seneni nahod. Breza ni priporočljiva za ledvičen in srčne bolnike ter otroke.

Vir: David Hoffmann: Zelišča: celostno zdravljenje

Naravna Zdravila, MK; 2007

SLADKA KORENINICA, NAVADNA (Polypodium vulgare)

Druga imena: medenična praprot, oslad, sladič, sladka praprot, sladka steljica, sladki koren, šentjaževa korenina
Družina: praprotovke
Učinkovine: eterično olje, grenčine, sluz, smola, polipotin, gliciricin
Zdravilne lastnosti: proti bronhialnim boleznim, astmi, kašlju, temperaturi, hripavosti.

Koreniko v zdravilne namene nabiramo jeseni. Korenika se plazi po tleh in ima luske. Po okusu je najprej sladka, potem grenka. Operemo jo z vodo, po potrebi vzdolžno narežemo. Posušimo jo na hitro na radiatorju ali peči, potem jo naribamo. Čaj pripravimo iz dveh žličk droge in 1/4 litra vode, prevremo 5 do 10 minut. Čez dan pijemo 2-3 skodelice čaja. Po njem lažje izkašljujemo. Namesto čaja lahko vzamemo tudi prah korenine z medom. Pomaga tudi pri pomanjkanju teka in zaprtosti. Sladka koreninica je sestavina čajnih mešanic za jetra žolč in čiščenje krvi. Droga rahlo pospešuje izločanje žolča in pomaga tudi pri zlatenici (perniciozni).

Zadnje čase se uveljavlja tudi kot okrasna rastlina za rezanje, vrtne grede, večja korita in posode uporabni tudi kot posamezne atraktivne saditve (soliterji).


Viri: http://www.trajnice.com/stranrastline/p0406.htm
Jürgen Saupe: Naravni zdravnik