DROBNJAK (Allium schoenoprasum)

Že njegovo latinsko ime nam razkrije sorodnika česen in čebulo. Znižuje krvni tlak, preprečuje slabokrvnost in pospešuje prebavo, odpravlja vetrove, čisti kri. V cvetličnih lončkih na okenski polici ga lahko gojimo celo leto. Vsebuje veliko železa, vitamina A in C in pozimi zlahka nadomešča pomanjkanje vitaminov.

Z drobnjakovimi vijoličastimi cvetovi lahko polepšamo in z okusom obogatimo doma pridelani jabolčni kis. Cvetove enostavno damo v steklenico in prelijemo z jabolčnim kisom.

Začimbe, s katerimi se drobnjak ujema: peteršilj, pehtran, krebuljica. Izboljšuje okus jedem: jajcem, solati, mehkim, sirom, omakam, juham, cvetovi so okras solatam. Dodamo ga na koncu, da ne uničimo arome: Za rezanje drobnjaka uporabljamo škarje.

Shranjevanje: Stebla narezana zamrznemo v plastični posodi ali pa ga zamrznemo v ledenih kockah.

Drobnjakova in česnova omaka:
Sestavine za 2-3 osebe:
125 g mehkega nemastnega sira,
2 žlici majoneze,
strok strtega česna,
2 žlici sesekljanega drobnjaka,
sol,
sveže zmlet poper.

Postopek:
V skodelici zmešamo sir, majonezo, česen, drobnjak. Po okusu solimo in popramo. Pretresemo v posodo za serviranje, poravnamo površino omake in jo za pol ure postavimo v hladilnik pred serviranjem.

Opozorilo: Pretirane količine lahko povzročijo prebavne težave.

Gojenje zelišč na okenski polici in na prostem

Zelišča lahko gojimo na prostem ali celo na okenski polici. Upoštevajmo, da bazilika, majaron, origano in timijan potrebujejo veliko svetlobe in sonca, drobnjak, peteršilj, meta in prava krebuljica pa hladnejše lege in manj neposrednega sonca. Nekatera zelišča potrebujejo direktno sonce -, najbolj primerna so zato tista okna, ki gledajo na jug, jugovzhod ali jugozahod in jih sonce direktno obseva vsak pet ur na dan. Lončke z zelišči na okenskih policah vsak dan obračajte za 45 stopinj. Tako bodo stebelca rasla pokončno in se ne bodo začela nagibati v eno smer. Če jih gojimo znotraj hiše naj imajo stalno temperaturo med 16 in 21 stopinj, redno jih zalivajmo in upoštevajmo, koliko vode katera potrebuje. Važno pa je, da imajo v loncu drenažo iz peska ali črepinj, ki omogoča odvečni vodi, da odteče in da zemlja ne zamaši odtoka v lončku.

Zelišča na okenski polici potrebujejo torej ravno prav svetlobe in vode. Večino zelišč vzgojimo iz semen. Če ste neučakani in bi radi čez noč že začeli zelišča smukati prve poganjke, imajo v vrtnarijah in na tržnicah sadike. Osnovna navodila za vzgojo zelišč lahko dobite v knjigah. Mlada zelišča lahko kupite tudi v supermarketih, a je njihova kakovost vprašljiva, predvsem kaj so počeli z njimi, preden so prišla do polic, kako so bila gojena in kolikokrat škropljena. Katera zelišča so torej najprimernejša za na okensko polico? Nekako najbolje se obnesejo nizko rastoče rastline: bazilika, peteršilj, origano, timijan, žajbelj, drobnjak, koper, divji pelin, citronska melisa, meta, kislica, kreša in druge. Zrasle ne bodo tako visoko in košato kot bi zunaj, a polepšale nam bodo stanovanje in izboljšala okus jedi.

Gojenje na prostem je podobno, zelišča lahko zasadimo v čebre, lesene zabojčke, stare posode ali glinene lonce, ki so za gojenje posebej primerni, ker zadržuje vlago oz. vpija odvečno. Nekaterim rastlinam prija, da jih gojimo skupaj, tako kot kombinaciji enoletnic: bazilika, koper, šetraj, ki jim dodamo rožmarin, lovor v ozadju, vmes pa lahko nasadimo limonasti timijan, majaron, škrlatno kaduljo.

Skupaj ne smemo saditi: janeža in kumine, kopra in koriandra, peteršilja in poprove mete. Pehtran in poprova meta se zelo razbohotita, zato naj imata svojo posodo, ker bi drugače ovirala druge rastline.

Pozimi moramo korenine lovorja in rožmarina zaščititi s slamo in celo pokriti s plastično folijo. Če imamo občutljive trajnice v lončkih, jih lahko prezimimo v rastlinjaku ali neogrevani kleti.

Najprimernejša zelišča za gojenje po nasvetu svete Hildegarde so: šetraj, timijan, rožmarin, koper, vinska rutica, ožepek, majaron, luštrek, krebuljica, drobnjak, peteršilj, melisa.

Vir: http://www.zurnal24.si/zelisca-okenska-polica/zstil/hobiji/44246
Elisabeth Lambert Ortiz: Enciklopedija zelišč

ŽIVILA BOGATA Z ANTIOKSIDANTI

ŽIVILA BOGATA Z ANTIOKSIDANTI

arašide, avokado, bazilika, beluši, blitva, brazilski orehi, brokoli, brstični ohrovt, bučke, čebula, česen, čili, ingver, jagode, korenje, krompir, kumina, lubenice, majaron, muškatni orešček, nageljnovi klinčki, ohrovt, oves, paradižnik, pomaranče, poper, poprova meta, ribe, sezamovo seme, sladka koreninica, sladki krompir, špinača, zelene solate, zelena meta , zelje, žajbelj.

VITAMIN C
je vsestranski antioksidant, varuje pred astmo, aritmijami srca, bronhitisom, sivi očesni mreni, angino pektoris, varuje pred oksidacijo LDL holesterola in s tem pred mašenjem žil.
Največ ga vsebuje: rdeča in zelena sladka paprika, brokoli, brstični ohrovt, cvetača, rdeče jagode, špinača agrumi in zelje.

Nahaja se še v naslednjem sadju in zelenjavi.
grenivka
kivi
črni ribez, rdeči ribez
papaja
mandarina
limona
slive
melona
drobnjak
kreša
pomaranča
hren
regrat
peteršilj.

KAROTENOIDI- imajo v sebi:
marelice-sveže
melona
marelice-posušene
blitva
peteršilj
solata-zelena
korenje
kreša
mango
brokoli
regrat
paradižnik-omaka
govedina-kuhana
jetra-junčja
špinača
korenčkov sok


FLAVONOIDI-so v:
borovnice
češnje
grenivka
grozdje
jabolko
maline
marelice
murve
pomaranče
ribez-črni, rdeči
brokoli
brstični ohrovt
čebula
drobnjak
ohrovt
paradižnik
peteršilj
por
solata-zelena
stročji fižol
zelena

BETA KAROTEN

pomaga preprečevati srčni napada, nepravilen srčni utrip, kapi, raka, še posebej pljučnega raka. Največ beta karotena je v: temnooranžni in temnozeleni listnati zelenjavi, v sladkem krompirju, korenju, suhih marelicah, blitvi, ohrovtu, špinači in največ v bučkah. Beta karoten se nahaja še v rdečih grenivkah, mangu, zeleni solati in brokoliju. Bata karoten se s kuhanjem ne uniči.

GLUTATION

je protirakava učinkovina, ki deaktivira preko trideset snovi, ki povzročajo raka. Pri poskusih v laboratoriju je popolnoma zavrl razmnoževanje virusa AIDS. Viri glutationa so: avokado, beluši, in največ lubenice. Vsebujejo ga tudi sveže grenivke in pomaranče,rdeče jagode, breskve, okra, krompir, buče, cvetača, brokoli, svež paradižnik. Vsebujejo ga tudi določene vrste mesa: kuhana šunka, pusti kotleti in telečji zrezki. Veliko glutationa vsebuje samo sveža ali zmrznjena zelenjava. Nekaj se ga uniči tudi s kuhanjem.

INDOLI

zavirajo raka na debelem črevesju in na dojkah. Največ indolov je v: zelenjavi iz družine križnic: brokoli, brstični ohrovt, cvetača, gorčica, hren, koleraba, kreša, ohrovt, redkvice, repa, zelje. Med kuhanjem se izgubi približno polovica indolov, zato je bolje, če le lahko uživamo zelenjavo v surovi obliki. Zelje na primer.

LIKOPEN

deluje proti raku na trebušni slinavki, raku na danki, mehurju in materničnem vratu. Vir likopena so: paradižnik, ki vsebuje 3,1 g likopena na 100 g, lubnica, ki vsebuje 4,1 f na 100 g. Likopen se s kuhanjem ne uniči.

KVERCETIN

je ena najmočnejših protirakovnih snovi. Deaktivira več karcionogenov, preprečuje poškodbe celičen DNA, zavira encime, ki pospešujejo rast tumorjev. Je protivnetna, antibakterijska, protiglivična in protivirusna učinkovina. Zavira tudi alergične reakcije, preprečuje nastajanje krvnih strdkov, preprečuje oksidacijo maščob v krvi in poškodbe arterij. Kvarcetin se nahaja v: rumeni in rdeči čebuli ( ne pa beli), šalotki, v rdečem grozdju, a ne belem, v brokoliju in rumenih bučah. Česen, ki je bližnji sorodnik čebule, kvercetina ne vsebuje. Kvercetin se med kuhanjem in zamrzovanjem ne uniči.

KOENCIM Q-10

pomaga detoksicirati LDL holesterol. Pripisujejo mu, da je še bolj učinkovit antioksidant kot vitamin E. Varuje pred boleznimi srca. Veliko ga je v sardelah, skušah, arašidih, pistacijah, soji, orehih, sezamovem semenu in v nekaterih vrstah mesa.

VITAMIN E - TOKOFEROL

Varuje srce in arterije. Je topen v maščobi. Nahaja se v rastlinskih oljih, mandljih, soji, sončničnem semenu.

ZAČIMBNE MEŠANICE

Včasih se zgodi, da dobite v dar začimbno mešanico, za katero enostavno ne veste, kaj je v njej, še posebej, če je mešanica kupljena v tuji ali eksotičnih državah na tržnici. Nekaj osnovnih začimbnih mešanic lahko spoznate tukaj.

Bouquet garni: Zeliščni šopek je sestavljen iz peteršilja, timijana, lovorja: Po želji lahko dodajamo še druga zelišča in zelenjavo kot je čebula, por, zelena in limonina lupina. S takim šopkom začinimo krepke mesne juhe, omake, jušne osnove, ribje in mesne jedi.

Fines herbes sestavljajo: drobnjak, krebuljica, peteršilj, pehtran: po želji pa še: bazilika, timijan, zdravilna strašnica, zelena, komarček, čebula in gobe. Odlična začimba pri pripravi juh, jajčnih jedi, omak, sirov, skut.

Frankfurtska zelena omaka: je sestavljena iz 7 zelišč: peteršilja, drobnjaka, krebuljice, kislice, boreča, kreše in strašnice. Poda se h krompirju, kuhanemu mesu in ribam.

Mešanica Gremolata: peteršilj, česen, limonina lupina. Dodamo lahko še: sardele, čili in druga zelišča. Uporablja se kot priloga k italijanskim jedem kot so ossobuco, rižote, polenta.

Mešanica Harissa: čili paprika, česen, sol, kumina, koriander. Uporabimo jo za pekoče začinjanje kuskusa, juhe, riža in riževih jedi.

Provansalska zelišča: timijan, rožmarin, lovor, šetraj, majaron. V razširjeno verzijo lahko dodamo še janež, baziliko, luštrek, krebuljico, žajbelj, sivko, pehtran, origano, komarček in brinove jagode. Posušeno zeliščno mešanico uporabljamo za kise, olja, marinade, sredozemske ribje, mesen, in zelenjavne jedi.

Jušna zelenjavo sestavljajo: korenje, gomoljna zelena, čebula, peteršilj,drobnjak, listna zelena, luštrek, timijan. Uporabimo jo za krepke juhe, enolončnice in dušene jedi.

REDKEV, ČRNA (Raphanus sativus var.niger)

Druga imena: redkva, redkvica, vrtna redkev
Družina: križnice
Učinkovine: eterično olje z žveplom in gorčičnim oljem, rafanol, vitamin C
Zdravilne lastnosti: proti obolenjem žolča in jeter, sodeluje pri čiščenju zamaščenih jeter, pospešuje presnovo maščob in maščobnih zalog, izboljšuje stanje ožilja in pretok bolj zdrave krvi. Z izločanjem toksinov iz sklepov pomaga pri artritičnih in revmatičnih obolenjih. Deluje čistilno in razkuževalno na dihala.

Črna redkev je bolj znana kot zelenjava na jedilniku kot zdravilna rastlina. Če jo uživamo brez soli, je odlično sredstvo proti težavam z jetri in vnetjem žolčnika. Pospešuje izločanje žolča, deluje proti zlatenici, žolčnim kamnom. Ameriška raziskava iz leta 2002 kaže, da uživanje črne redkve in zelenjave, ki vsebuje glukozinilate utegne preprečiti nastanek rakavih obolenj.


Če redkvinemu soku primešamo med, dobimo prastaro zdravilo proti kašlju, hripavosti in sluzi v pljučih.

Kulinarika:
Recepti: redkev izdolbemo in napolnimo z medom in sladkorjem ter pustimo na toplem 8 ur. Tako pripravljena redkev je hkrati zdravilo in kompot.

Solata: redkev naribamo, zmešamo s kuhanim fižolom v zrnju, začinimo z oljem in kisom, začimbami, ki pomagajo proti napenjanju (koper, koromač, koriander, kumina). Dodamo lahko tudi v trdo kuhana jajca, kuhano govedino.

Solata s črno redkvijo in korenčkom: črno redkev naribamo (tako kot jabolka za zavitek), rdeč korenček pa naribamo kot za drobno ribano kašo v razmerju 1:1. Nato posolimo in dodamo olje, pomešamo in ponudimo.

Črna redkev z jogurtovim prelivom.
Črno redkev olupimo, naribamo na tanke rezance in dobro nasolimo ter pustimo stati vsaj 15 minut, da se izloči grenki sok in redkev postane lažje prebavljiva. Redkev dobro ožamemo. Prelijemo z jogurtom, premešamo in če je potrebno dosolimo.

Makaroni s črno redkvijo
Jed je pripravljen iz testenin, prepražene črne redkve, naribanim sirom in narezanim drobnjakom. Potrebujemo: 400 g makaronov , 700 g črne redkve, 60 g masla, 60 g pekorina,
1 žlico olja,1 šopek drobnjaka, sol, črn poper v zrnu.
Postopek: Skuhamo testenine po navodilih proizvajalca. Črno redkev olupimo in naribamo na tanke rezance, stresemo v cedilo in blago posolimo. Nato jo pustimo stati, da izloči sok, ki vsebuje večino pekočih sestavin. V ponvi segrejemo olje, potem pa dodamo še maslo. Ko se stopi, dodamo naribano črno redkev. Med občasnim mešanjem jo pražimo približno 10 minut, da postane bela in hrustljava. Drobnjak drobno narežemo. Pekorino drobno naribamo. Kuhane makarone odcedimo in primešamo k prepraženi redkvi. Med mešanjem vse skupaj kuhamo dobro minuto. Odstavimo, vmešamo nariban sir, narezan drobnjak in sveže mlet črni poper, premešamo in postrežemo. Zraven makaronov ponudimo sezonsko solato in kozarec belega vina. Pekorino lahko nadomestimo s parmezanom.


OPOZORILO: Pri obolenju črevesja in želodca ter občutljivem želodcu se moramo črni redkvi odpovedati, ker rafanol močno napihuje. Žveplove spojine v redkvi lahko povzročijo vnetje ščitnice, zato ni primerna za ljudi s težavo ščitnice. Nikdar ne uporabljajmo brez premora več kot mesec dni.

Vir: Naravna zdravila, MK; 2007

http://www.kulinarika.net/forum/topic.asp?TOPIC_ID=8179

Dario Cortese: Zelenjava: druga moč naravne hrane

http://www.gurman.eu/recepti.php?S=6&Article=275

PARADIŽNIK (Solanum lycopersicum ali Lycopersicum esculentum)

Družina:razhudnikovke,
Učinkovine:Obstajajo razne vrste paradižnika, katere se med seboj razlikujejo bolj po obliki in barvi, manj pa po vsebini ter hranilnih vrednostih . Paradižnik vsebuje mnogo vode in relativno male količine suhih koristnih snovi. Vsebuje okoli 94 % vode, okoli 1 % beljakovin, 0,3 % maščob in 4% ogljikovih hidratov. Paradižnik vsebuje veliko vitamina A, E in C. Cenjen je v prehrani zaradi svojega posebnega prijetnega okusa in daje hrani prijeten vonj in barvo. Vsebuje tudi minerale v sledeh, posebno kalcij, magnezij in železo. Rdečo barvo daje paradižniku snov likopin, njegova lastnost je da se z dviganjem temperature intenzivnost rdeče barve povečuje. Vsebuje tudi določene organske kisline, katere ugodno delujejo na delovanje naših notranjih organov.
Zdravilne lastnosti: O paradižniku se je pisalo že marsikaj od tega, da so pred leti zatrjevali, da povzroča raka, danes pa, da deluje proti raku. Paradižnik je strupena rastlina, ki vsebuje solanin, užitni so samo zreli plodovi. Plodovi delujejo kot antioksidant, razstruplja, izboljšuje kri, vpliva na prožnejše ožilje, znižuje krvni tlak, preprečuje poapnitev žil, spodbuja presnovo in prebavo, pospešuje prebavo maščob, ohranja zdrava jetra, čisti sečne poti, krepi sluznice in vezno tkivo, izboljšuje vid, dviga splošno telesno odpornost. Paradižnik osvežuje, ugasi žejo in odpira apetit.

Paradižnik je sorodnik tobaka, čilija, krompirja in jajčevca, ki vsi spadajo v družino razhudnikov. Izvira iz Srednje, Južne in južnega dela Severne Amerike na področju od Mehike do Peruja. Danes je paradižnik priljubljena povrtnina tudi v deželah, kjer nimajo primernih klimatskih pogojev za njeno pridelavo.

Brez paradižnika si težko predstavljamo kuhanje. Je vsestransko uporaben, uživamo ga presnega, kuhanega, dušenega, pečenega. Pripravimo ga kot juho, glavno jed, omako, solato, z njim zičinjamo jedi.
Paradižnik z jajčevcem:
Sestavine za 4 osebe: 2 kosa jajčevca, 500 g svežega paradižnika, sol, olivno olje, origano,
150 g edamca, (mozzarele, trapista, ementalerja).
Priprava:
Jajčevca dobro operemo, narežemo in solimo. Paradižnik operemo, narežemo na rezine in solimo. V ponvi segrejemo olivno olje in na njem popečemo jajčevce. Zložimo jih v pekač. Nato na olju popečemo še rezine paradižnika. Zložimo jih na jajčevce. Zelenjavo potresemo s sesekljanim origanom in nastrganim sirom. Pečemo približno 20 minut na 180° C.

Koromač s paradižnikom
Sestavine za 4 osebe: 2 koromača, 400 g svežega paradižnika, čili, 2 sttroka česna, olivno olje, belo, vino, sol, poper, drobnjak, parmezan.
Priprava: Koromača operemo in narežemo na lističe. Paradižnik operemo in narežemo.
Čiliju odstranimo semenje in ga drobno nasekljamo. Česen olupimo in sesekljamo.
V ponvi segrejemo olivno olje in na njem prepražimo koromač, dodamo še čili in česen.
Prilijemo malo belega vina in malo vode, ter dušimo toliko časa, da se koromač zmehča.
Solimo, popramo in dodamo narezan paradižnik. Vse dobro premešamo, nekaj časa še dušimo, nato dodamo sesekljan drobnjak. Potresemo s parmezanom.

Losos s paradižnikom in zelenjavo:
Sestavine za 4 osebe: 400g svežega paradižnika, 1 čebula, 1 strok česna, olivno olje, 0,5 dl belega vina, 350 g graha iz pločevine, svež limonin sok, sol, poper, 700 g lososa, peteršilj.
Priprava : Paradižnike operemo, prelijemo z vrelo vodo, nato pa jih oplaknemo še z mrzlo vodo, da jih lažje olupimo. Narežemo jih na kockice. Semena odstranimo.
Čebulo in česen sesekljamo. V ponvi segrejemo olje in na njem prepražimo česen in čebulo. Nato prilijemo belo vino. Dodamo grah, narezan paradižnik, limonin sok, sol, poper in na šibkem ognju dušimo pol ure. Lososa narežemo na tanke zrezke in jih položimo v zelenjavno omako. Dušimo približno 15 minut. Vmes jih obrnemo in po potrebi še dolijemo vino. Jed na koncu potresemo s sesekljanim peteršiljem.

Paradižnik z mozzarelo:
Sestavine za 4 osebe: 4 sveži paradižniki, 80g Mozzarele, olje - olivno, kis, sol, poper, bazilika, peteršilj.
Priprava: Paradižnike operemo in narežemo. Mozzarelo odcedimo in prerežemo na polovice.
V skodelici zmešamo olje, kis, sol, poper, narezano baziliko in peteršilj. Dobro premešamo in dodamo mozzarelo. Še enkrat premešamo in s tem prelijemo paradižnik. Poleti lahko jed okrasimo s celimi listki sveže bazilike.

Paradižnikova juha:
sestavine za 4 osebe: 2 kosa čebule, 1 čajna žlička olivnega olja, 400 g svežega paradižnika, 275 ml zelenjavne juhe, 125 g riža, sol, poper, 2 čajni žlički kopra. 1 žlica kisle smetane.
Priprava: Čebulo sesekljamo in jo prepražimo na olju. Paradižnik dobro operemo, narežemo in dodamo v lonec k čebuli. Prilijemo zelenjavno juho. Vse skupaj kuhamo približno 10 minut.
Med tem časom v slani vodi skuhamo riž. Juho nato prepasiramo, ter ji dodamo sol in poper. Vanjo damo še kuhan riž, koper in kislo smetano. Vse skupaj dobro premešamo.

Paradižnikova presna juha:
Sestavine z 2-3 osebe: 5-6 paradižnikov, 2-3 stroki česan, vršički: žajblja, timijana, rožmarina, bazilika, 0,5 dl rdečega vina, 2-3 žlici olivnega olja.
Priprava: Paradižnik narežemo, dodamo česen, vršiške začimb in spasiramo s paličnim mešalnikom, dolijemo vino in olivno olje, dobro premešamo, nalijemo v skodelice , potresemo z baziliko in okrasimo z žajbljevimi listi. Juho nekaj časa pustimo, da se okusi prepojijo, lahko jo dodatno ohladimo v hladilniku.

Viri: Wikipedija
Recepti http://www.mojirecepti.com/zelenjava/plod/paradiznik-svez.2.html
in Dario Cortese: Zelenjava druga moč naravne hrane

RECEPTI ZA ZDRAVJE

Korenčkova solata s hrenom:

Postopek: korenje nastrgamo, potresemo s svežim naribanim hrenom, začinimo s peteršiljem, oljem, soljo, jabolčnim kisom.

Zelenjavna juha:

Postopek: svežo sezonsko zelenjavo narežemo na velikost grižljajev, zalijemo z 2 dl vode, dodamo 2 žlički koruznega zdroba. Kuhamo 15 minut. Solimo šele na krožniku in dodamo kapljo hladno stiskanega olja. Namesto različne zelenjave lahko uporabimo tudi samo bučke, cvetačo, špinačo, por itd.

Miso juha: svežo sezonsko zelenjavo narežemo, jo kuhamo 15 minut, na krožniku dodamo 1 žličko paste miso.

Humus ali pire iz čičerike

Skodelico čičerike namočimo čez noč, zamenjamo vodo in čičeriko skuhamo. Mehka bo po eni uri in pol. Skuhamo špinačo v 1 dl vode, da ovene. Zmiksamo v multiraktiku in po potrebi oddamo vodo, v kateri smo kuhali špinačo. Za začimbe uporabimo sol, poper, baziliko, muškatni orešček. Na koncu posipamo s sezamovi semeni. Lahko uporabljamo kot namaz ali samostojno jed. Namesto špinače lahko uporabimo drugo zelenjavo.

Kostanjev pire:

Skuhamo kostanj ( 3 skodelice), ga olupimo in pretlačimo. Dodamo 2 žlici javorjevega sirupa ali medu in žličko ruma. Maso ohladimo v hladilniku. Ponudimo kot sladoled. Tik pred serviranjem lahko pretisnemo še enkrat skozi sito, da dobimo "črvičke" ali kakšne modele za piškote, da dobimo recimo špagete.

Avokadov namaz:

Avokado prerežemo, odstranimo koščico in izdolbemo meso z žličko. V mikser dodamo sol, žličko limoninega soka in drobno nasekljan drobnjak, peteršilj, koprc, origano ali druge začimbe. Lahko uporabimo tudi kuhano čičeriko ali čebulo. Eksperimentirajte. V kombinaciji lahko uporabite čemaž ali na primer jajčevce. Avokado nadomesti maslo. Tako je odličen tudi za pripravo ribje paštete. Uporabite konzervo sardel, avokado, začimbe kot je drobnjak, peteršilj in eno veliko čebulo. Poprajte po okusu in dodajte curry, timijan, rožmarin.

Pesto iz čemaža:

V multipraktiku zmešamo 1 dl in pol olivnega olja, žlico mandljev, 6 dag čemaža , 10 dag himalajske soli. Maso damo v sterilizirane kozarce in zalijemo z oljem. Tako pripravljen čemaž je uporaben več kot leto dni. Uporabljamo ga v majhnih količinah kot začimbo jedem in za polivko po špagetih, dodamo po okusu še parmezan.

NAJBOLJŠE UŽITNE SADIKE ZA VISEČE KOŠARE IN OKENSKA KORITA

Glede na cene zelenjave in vprašljivost pridelave, si lahko pridelamo nekaj zelenjave doma, če prav stanujemo v bloku. Za cvetlična korita so primerna zelišča: bazilika, drobnjak, koriander, peteršilj, ki ne potrebujejo globokih korit, medtem pa rožmarin, timijan, žajbelj in origano potrebujejo večje in globlje korito. V koritih dobro uspevajo še: zelena berivka, redkvice, mlada čebula, jagode, kreša, kapucinka, vijolice, ognjič, čili, kalčki graha.

Sadike za viseče košare: sorte paradižnika, ki se povešajo: češnjevec, ki ga sadimo po eno sadiko v košaro.Jagode, sadimo po 3 sadike v košaro, glavnato solato, rukolo. Stročji fižol sadimo po 3-4 semena. V košare lahko sadimo tudi mlado čebulo, kalčke graha, zelišča kot so koriander, drobnjak, peteršilj, timijan, origano, krebuljica, pehtran in bazilika.

Vir: Alex Mitchelll, Vita, 2014; 159 str.

  

NASVETI VRTIČKARJEM

Plodovke se delijo na dve večji botanični skupini: razhudnike, kamor spadajo paradižnik, paprika, jajčevec in krompir ter bučnice, kamor spadajo buče, bučke, kumare, lubenice in melone. Plodovke uspevajo na toplih in sončnih mestih, v sušnem obdobju pa jih je treba zalivati. Plodovke obiramo v suhem vremenu. Če bi namreč to delali zjutraj po rosi ali dežju, je velika možnost, da prenesemo glivične bolezni na zdrave rastline. Pri obiranju pazimo, da ne zatrgamo stebla, ker za rastlino to pomeni rano, ki se zlahka okuži. Paradižnik potrebuje za svojo rast veliko kalija, zato je priporočljivo, da se ga dognojuje z gabezovim ohlajenim prevretkom ali gabezovo zastirko. Rastline preprosto položimo na tla okoli paradižnikove rastline tako na gosto, da zatremo plevel. Redno ga privezujemo ob oporo, odstranjujemo zalistnike in stare liste. Spomladi, ko je med rastlinami dovolj prostora, med sadikami posejemo berivko, avgusta pa lahko posejemo motovilec ali špinačo.

Dobri sosedje:
Ob paradižniku še dobro uspevajo: bob, bučke, čebula, česen, cvetača, črna redkev, drobnjak, nizki fižol, peteršilj, radič, redkvica, beluši, zelena. Bazilika, ognjič, kapucinke in meta privlačijo opraševalce in odganjajo škodljivce.žajbelj z rožmarinom ali kormačkom.

Dobri sosedje so še vinska rutica z ožepkom,
koriander z janežem,
česen s kumarami, korenjem, rdečo peso, paradižnikom,
čebula z jagodami, solato, komarčkom ali kumino,
koper s kumarami, korenčkom ali brstičnim ohrovtom.

Bučke in kumare se dobro razumejo z bobom, čebulo, fižolom, grahom, solato.

Bučke imajo rade v svoji bližini meto.
Paprika ima baziliko in rabarbaro.

Korenje ščiti pred korenjevo muho čebula, drobjak, koper.

Slabi sosedje so:
Paprika ne mara za sosede: stročnic kot so bob, fižol in grah.

Kumare ne marajo črne redkve in redkvice, rade pa imajo baziliko, sončnice, koper, ognjič, česen.

Pelin ne priporočajo, da se sadi poleg drugih zelišč, ker ovira rast drugih rastlin.
Ne mara se pehtran in peteršilj
bazilika in vinska rutica
poprova meta in kamilice
citronska melisa in rdeča monarda.
Med seboj se težko prenašajo kobulnice: komarček, koper, krebuljica, koriander, kumina, luštrek, korenje, peteršilj, zelena.
Peteršilj ne prenaša samega sebe, zato ga ne sadimo zapored na isto mesto.
Ne marajo se križnice, ker so ovirjao pri rasti: vodna in vrtna kreša, zelje, hren, redkvice, rukvica, gorčica.

Sredozemska zelišča in dišavnice ne marajo preveč hranljive zemlje zato, v kolikor uporabljamo kupljeno zemljo za cvetnice, vanjo zamešamo en del peska. Na ta način zmanjšamo hranljivost substrata zeliščem, ki želijo skromno podlago za rast. To so:timijan, origano, sivka, rožmarin, majaron, žajbelj.

Zelišča, ki potrebujejo bogato zemljo so: luštrek, drobnjak, česen, kislica, gabez, mete, citronska melisa, komarček.

Zelišča gnojimo z brozgami iz zelišč. Primerna zelišča za brozge so: preslice, koprive, gabez, regrat. Lahko uporabimo tudi mešanico teh zelišč. Prelijemo 100 g svežih ali 20 g posušenih zelišč z litrom vrele vode. Poparke pustimo, da se ohladi, precedimo. Zahtevne rastline gnojimo z ne razredčenim gnojilom. Za posamezno rastlino potrebujete glede ena velikost od 0,5 do 2 litra pipravka. Manj zahteven zalijte s prevretkom , ki ste ga razredčili z vodo v razmerju 1:1. Če imate njive in bi bilo delanje prevretkov prezamudno. Uporabite nasvet Steppa Holzerja in zelišča namočite za več dni v hladno vodo in brozgo mešajte. Ko se mešanica preneha peniti, je na voljo za uporabo. Da brozge preveč ne smrdijo, ker pri vretju nastaja ogljikov dioksid in smrad, jim vsakokrat pri mešanju dodamo malo kamene moke. Brozge so učinkovite tudi pri napadih škodljivcev kot so listen uši in podobno. Škropimo s pripravkom, ki stal 24 ur.

Ph vrednost tal, ki je primerna za zelišča je med 6 in 7. Lestvica kislosti obseg a 14 stopenj od 0 do 14. Raztopine od 0 do 7 so kisle, od 7 do 14 pa bazične. Nevtralna raztopina ima vrednost 7. Kislost lahko zmerimo s papirji ali testnimi lističi, ki jih kupimo. Če so tla prekisla, dodajte apnenec ali apno.Če so bazična, uravnajte PH z usedlino od kave, z zemljo za rododendrone ali dodajmo smrekove iglice.

Kumina in koper imata globoke korenine, zato sta primerna za sejanje na prosto. Če bi jih vzgojili v lončku, bi jih pri puljenju iz zemlje in pikiranju jima poškodujemo korenine in zato navadno propadeta.

Visoke gredice so primerne za zelo težka ilovnata tla. Princip gredice je tak, da v gomili propadajoči material oddaja toploto, tako da imajo rastline neke vrste talnega gretja. Gredica naj bo velika med 120 in 150 cm, da jo lahko dosežemo z vseh strani. Višina gredice je med 70 in 90 cm. V tla izkopljite 20-30 cm globoko luknjo in natresite 20-30 cm lesnih odpadkov, na to plast naložimo plast travnate ruše tako, da je stran z rastlinami obrnjena navznoter. Na to sledi plast debela 30 do 40 cm humusa, pomešanega z listjem. Na vrh lahko nasipljemo še plast vrtne zemlje pomešane s kompostom. Najprej na gredico posadite zahtevne rastline, ki potrebujejo veliko hranil, naslednje leto manj zahtevne rastline in tretje leto rastline, ki so skromne. Plasti gredice se sesedajo, zato zemljo dosipavamo s kompostom . Druga možnost je,da čez 5 let naredimo popolnoma novo gredico. Gredico zalivamo, da se ne izsuši zaradi rahlih plasti.

Rastline, ki jih lahko razmnožujemo z grobanjem: rožmarin, timijan, origano, žajbelj, abrašica, lovor. Postopek: Spomladi ali zgodja poleti izberemo dolg in elestačin poganjek rastline in ga položimo v zemljo ali v sosednji lonček s prstjo. Tam, kjer se vejica dotika zemlje, odstranite lise in jo na spodnji strani poševno prirežite. Zataknite jo s koščkom lesa ali manjšim kamnom tako, da zareza sotane prosta. Poganjek pritrdite s koščkom žice. Del, ki je v stiku z zemlj zasujte s tanko plastjo prsti. Bodite pozorni, da je vrh poganjka umerjen navzgor. Po nekaj tednih se razvijejo korenine, takrat lahko rastlino ločimo od materinske rastline.

Rastline, ki kalijo na svetlem so: kumina, bazilika, baldrijan, šetraj, pehtran, majaron, kamilica, timijan, ožepek. Ko jih posejemo, semena pokrijemo z izredno malo prsti. Nekatera pustimo kar na vlažnih tleh.

Rastline, ki kalijo na temnem: boreč, mala strašnica, kislica.

Z dečko korenin lahko razmnožujemo luštrek, veliki oman in gabez.

HRANA KOT ZDRAVILO

Ananas: krepi kosti, pomaga proti prehladom, izboljšuje prebavo, uniči bradavice, zaustavlja drisko;

Artičoka: ureja prebavo, znižuje holesterol, ščiti srce, stabilizira sladkor v krvi, ščiti pred boleznimi jeter;

Avokado: zdravi sladkorno bolezen, znižuje holesterol, preprečuje kap, kontrolira krvni tlak, zgladi kožo;

Banana: ščiti srce, zaustavlja kašelj, krepi kosti, kontrolira krvni tlak , zaustavlja drisko;

Borovnica: preprečuje raka, ščiti srce, stabilizira sladkor v krvi, povečuje spomin, zaustavlja drisko;

Breskev: zaustavlja drisko, pomaga proti raku, preprečuje kap, izboljšuje prebavo, pomaga proti hemeroidom;

Brokoli: krepi kosti, ohranja in bistri vid, pomaga proti raku, ščiti srce in ožilje,  krepi kri, varuje pred rkavimi spremebami, kontrolira krvni tlak; po naravi je hladen, po okusu sladek. Hladi, pospešuje izločanje seča. Ovira pa absorpcijo joda, zato ni priporočljiv za bolnike s pomanjkljivim delovanjem ščitnice.  

Buča: po naravi je hladna, po okusu sladka. Ima veliko antioksidantov, vitaminov in rudninskih snovi kot je kalij, kalcij, železo, fosfor. Ima malo kalorij, je primerna za dietno prehrano ledvičnih, srčnih in želodčnih bolnikov. Ugodno vpliva na mišični tonus in je priporočljiva za ženske po porodu. Pospešuje izloćanje urina, znižuje telesno vročino, otekline, bolečine. Semena so tradicionalno v uporabi pri preganjanju glist in parazitov ter težavah s prostato. 

Cvetača: ščiti pred rakom na prostati, raku na dojkah, čvrsti kosti, zdravi modrice, ščiti pred boleznimi srca; Po naravi je hladna, po okusu sladka. Vlaži črevesje in krepi vranico. Ima podobno sestavo kot brokoli, le v manjših količinah.

Čebula, bela: znižuje holesterol, kontrolira krvni tlak, preprečuje raka, ubija bakterije, ubija glivice;

Čebula, rdeča: Znižuje rizik srčnega napada, pomaga proti raku, ubija bakterije in glivice, znižuje holesterol. Po naravi je topla, po okusu ostra. Vsebuje vitamine B1, B2, B3, C, E, K in P ter rudninske snovi kot je kalij, kalcij, železo, selen. Pospešuje znojenje, spodbuja prebavo, uničuje škodljivce v prebavnem traktu, spodbuja delovanje trebušne slinavke in znižuje sladkor v krvi, redči kri in mehča sluz, kar ugodno vpliva na astmo. Vendar čebula česen, por, čemaž in drobnjak zaradi dražečih snovi lahko  

povzročijo vnetja in ranice na sluznici. Dr. Papuga priporoča, da se zato uživajo zmerno predvsem v hladnem vremenu.

Češnja: ščiti srce, pomaga proti raku, zdravi nespečnost, upočasnjuje staranje, ščiti pred Alzheimerjevo boleznijo;

Dinja: ohranja vid, kontrolira krvni tlak, znižuje holesterol, pomaga proti raku, dviga imunski sistem;

Grah: zaustavlja drisko, pomaga pri hemeroidih, znižuje holesterol, pomaga proti raku, stabilizira sladkor v krvi;

Grenivka: ščiti pred boleznimi srca, pomaga pri hujšanju, preprečuje kap, pomaga proti raku na prostati, znižuje holesterol;

Grozdje: ohranja vid, zdravi ledvične kamne, pomaga proti raku, pospešuje cirkulacijo, ščiti srce;

Jabolko: ščiti srce, preprečuje zaprtost, zaustavlja drisko, izboljšuje kapaciteto pljuč, podmaže sklepe;

Jagode: pomagajo proti raku, ščitijo srce, krepijo spomin, blažijo stres;

Ječmen: Znižuje holesterol, pomaga proti raku, zdravi diabetes, zaustavlja drisko, zgladi kožo;

Jogurt: ščiti pred čiri, krepi kosti, znižuje holesterol, krepi imunski sistem, izboljšuje prebavo;

Kikiriki: ščiti pred srčnimi boleznimi, pomaga pri hujšanju, zdravi rak prostate, znižuje holesterol;

Kostanj: pomaga pri hujšanju, ščiti srce, znižuje holesterol, preprečuje raka, kontrolira krvni tlak;

Krompir: ohranja vid, izboljšuje razpoloženje, pomaga proti raku, krepi kosti;

Lan: Izboljšuje prebavo, pomaga proti sladkorni, ščiti srce, izboljšuje mentalno zdravje, krepi imunski sistem;

Limona: pomaga proti raku, ščiti srce, kontrolira krvni tlak, zgladi kožo, zdravi skorbut;

Limeta: pomaga proti raku, ščiti srce, kontrolira krvni tlak, zgladi kožo, zdravi skorbut;

Lubenica: ščiti prostato, pomaga hujšati, znižuje holesterol, preprečuje kap, kontrolira krvni tlak;

Mango: pomaga proti raku, krepi spomin, regulira žlezo ščitnico, izboljšuje prebavo, pomaga proti Alzheimerjevi bolezni;

Marelica: preprečuje rak, kontrolira krvni tlak, ščiti vid, preprečuje Alzheimerjevo bolezen, upočasnjuje staranje;

Med: odlično celi rane, izboljšuje prebavo, ščiti pred čiri, krepi energijo, zdravi alergije;

Olivno olje: ščiti srce, pomaga pri izgubi teže, pomaga proti raku, zdravi diabetes, zgladi kožo;

Oreh: znižuje holesterol, pomaga proti raku, krepi spomin, dviga razpoloženje, ščiti pred srčnimi boleznimi;

Paprika: Izboljšuje prebavo, blaži bolečine pri vnetju grla, čisti sinuse, pomaga proti raku, krepi imunski sistem

Paradižnik: ščiti prostato, pomaga proti raku, znižuje holesterol, ščiti srce;

Pesa: kontrolira krvni tlak, preprečuje raka, krepi kosti, ščiti srce, pomaga pri izgubljanju teže;

Pomaranča: krepi imunost, pomaga proti raku, ščiti srce, olajša dihanje;

Pšenični kalčki: pomagajo proti raku debelega črevesa, zaustavljajo drisko, znižujejo holesterol, preprečuje kap, izboljšuje prebavo;

Pšenični kosmiči: pomagajo proti raku debelega črevesa, zaustavljajo drisko, znižujejo holesterol, preprečujejo kap, izboljšujejo prebavo.

Redkev: ohranja vid, ščiti srce, zaustavlja drisko, pomaga proti raku, pomaga pri izgubljanju teže;

Riž: ščiti srce, zdravi diabetes, zdravi ledvične kamne, pomaga proti raku, preprečuje kap;

Slive, suhe: upočasnjujejo staranje, zaustavljajo drisko, krepijo spomin, znižujejo holesterol, ščitijo pred srčnimi boleznimi;

Smokva: pomaga pri hujšanju, preprečuje kap, znižuje holesterol, pomaga proti raku, kontrolira krvni tlak;

Voda: pomaga izgubljati težo, pomaga proti raki, zdravi ledvične kamne , napne kožo;

Zeleni čaj: pomaga proti raku, ščiti srce, preprečuje kap, pomaga pri hujšanju, ubija bakterije;

Zelje: Pomaga proti raku, zaustavlja drisko, pomaga pri izgubljanju teže, ščiti srce, pomaga pri hemeroidih;

HRANA, KI DELUJE PROTI VIRUSOM

Na virus pozitivno vpliva:
ananasov sok,
borovnice,
breskve,
brusnice,
drobnjak,
česen,
črni ribez,
grenivkin sok,
gobe šiitake,
grozdje, ingver,
jabolka,
jabolčni sok,
jagode,
ječmen,
kava,
koleraba,
kosmulje,limonin sok,
maline,
morske alge,
pomarančni sok,
rdeče vino,
slive in slivov sok,
meta,
žajbelj.

HRANA, KI DELUJE PROTI RAKU

Bazilika, brokoli, brstični ohrovt, cvetača, čaj, čebula, česen, drobnjak, grenivke, hrana iz morja, ingver, jagode, jajčevci, ječmen, korenje, krompir, kumare, kurkuma, lan, limone, melona, meta, nepolirani riž, olivno olje, origano, oves, paprika, paradižnik, pastinak, pehtran, pomaranče, pšenica, rožmarin, sladka koreninica, soja, timijan, zelena, zelje, žajbelj.

Recept:
Brokolijeva pašteta z lešniki:
350 g brokolija kuhamo 10 minut. 50 lešnikov damo v pekač za 10-15 minut na 130 stopinj. Potem jih mencamo v kuhinjski krpi, da odstopi rjava lupinica. Kuhani brokoli odcedimo, vodo prihranimo. V multipraktiku zmeljemo brokoli, pražene lešnike, 1 žličko sezama, 1 žličko parmezana, 1 strok česna, 1 šopek bazilike, olje, sol, poper. Po potrebi dodamo odcejeno brokolijevo vodo, da dobimo gosto pasto. Ohlajeno zapremo v lončke.  

Recept po:
Petra Kavšek: Godna kuhinja, 2013

PERMAKULTURA

Izraz permakulturni vrt je skoval Avstralec Bill Mollison 1978. Koncept je razvil po večletnem opazovanju naravnih združb. Naša družba je obsedena z urejenostjo. Vrtovi imajo pravilne oblike gredic, potk, trata je nizko pokošena, zastrupljamo marjetice in druge koristne plevele, da bi bila preproga čimbolj pusta "angleška" trava. Permakultura je prehranska džungla, kjer tla niso gola in opleta, rastline niso posajene in postrojene v kolone kot na tapetah. Red ustvarjajo naravni vzorci in harmonije, kjer rastline podpirajo druga drugo v sosedskih odnosih. Vrt bo bujen, trajnosten, samo oskrbovalen. Lepota postane zmešnjava oblik in barv. Kdo pravi, da rdeča in vijolična barva ne gresta skupaj? Lepota permakulturnega vrta je v njegovem zdravem razvoju. Lepota se kaže v pridelkih, polnem naravnem okusu. Pri vsem tem, pa ne rabimo garati neprestano vihteti vil, lopat in motik ter obsedeno pulti plevel.

Primer trajnic, ki izboljšajo tla in so hrana za ljudi in živali: bambus, češmin, Davidov metuljnik, jesenska resa, japonska kutina, spomladanska vresa, komarček, oslez, kovačnik, šipek, metla, gabez. Primer zelenjave: egiptovski luk, ščir, loboda, blitva, okrasno zelje, kodrasta endivija, ivanjščica, rdeča solata, metla, kapucinak, peteršilj. Užitni cvetovi: drobnjak, rožlin, volovski jezik, koper, boreč, marjetica, gorčica, ognjič, radič, nageljček, brestovolistni oslad, prava lakota, gladiola, maslenica, jasmin, bela in rdeča mrtva kopriva, sivka, lesnika, kamilica, melisa, indijanska kopriva, majaron, modra pasijonka, pelargonija, repuh, pomladanski jeglič, trobentica, vrtnica, rožmarin, muškatna kadulja, salvija, žajbelj, španski gadnjak, repušica, zlata rozga, španski bezeg, regrat, timijan, lipa, kozja brada, kapucinka, črna detelja, lapuh, lučnik, jetičnik, vijolica, mačeha, divja vijolica.

Kako izboljšamo delo svojih možganov s prehrano

Inteligenco lahko jemo, pravi Rüdiger Gamm v knjigi IZURITE SVOJE MOŽGANE (Učila, 2010). Zapisal je nekaj osnovnih nasvetov: Izogibajte se vsemu, kar vam škoduje npr. glutamati. Izogibajte se vsemu, kar obremenjuje vaš organizem npr. nasičenim maščobam. Koristijo Vam mikrohranilne snovi. Najpomembnejše je, da uživamo zadostne količine vode. Sestavljeni smo iz 70% vode, že majhno pomanjkanje vode zmanjša delovanje naših možganov za 20%. Zato je tudi iz zdravstvenih razlogov priporočljivo pitje najmanj 2 litrov vode na dan. Če pijemo dovolj vode, omilimo celo demenco. Starejši ljudje sploh izgubijo občutek za žejo. Nujno omejite uporabo sladkorja. Človeku zadošča 14 g sladkorja dnevno, mi pa ga ponavadi užijemo krepko več.

1 kocka sladkorja = 3 g sladkorja

1 liter sadnega soka= cca 40 kock sladkorja

1 liter kole = cca 36 kock sladkorja

100 g nugata = cca 22 kock sladkorja

1 tablica mlečen čokolade = cca 23 kock slakdorja

1 dl paradižnikovega kečapa = cca 8 kock sladkorja

150 g sadnega jogurta = cca 4 kocke sladkorja

Za to, da telo lahko prebavi sladkor, izloča inzulin, to pa je tako, kot bi bilo neprestano pod stresom. Če smo pri prebavljanju izločili več inzulina, kot je bilo potrebno za prebavo, se pojavi huda lakota. Telo kliče po ogljikovih hidratih, da se bo znebilo preostalega inzulina. Potrebo po sladkem premostimo raje s suhim sadjem v študentski hrani. Oreščki vsebujejo veliko vitamina E in maščobne kisline, ki so odlične za možgane. Dnevno pojejmo prgišče oreščkov, ki niso soljeni in do 3 jedilne žlice olivnega olja. Odličen vir omega maščob so ribe.

Najpomembnejša snov za telo in možgane pa so beljakovine. Vsak dan potrebujemo od 1 do 1,5 g čistih beljakovin na kg telesne teže. Naše celice se namreč delijo vsakih 28 dni, s starostjo se ta proces upočasni in z njim proces obnavljanja celic. Za proizvodnjo novih celičnih membran in sinaps v možganih so nujno potrebni proteini. Aminokisline so gradbeni kamni življenja. Viri beljakovin so: pusto meso, ribe, izdelki iz soje in nemastnega mleka, stročnice, alge.

Med vitamini je pomemben tudi B 12, ki tvori izolacijski ovoj posameznih živčnih vlaken. Če je zaščita pomanjkljiva, pride med vlakni do kratkih stikov, kar povzroča živčnost, neuravnoteženost in nezmožnost osredotočanja. Tudi B5 ali pantotenska kislina pomaga pri razstrupljanju in celjenju ran.

Za miselno mrežo so pomembne tudi soli. Najboljša je najmanj prečiščena sol, ki jo kupimo v trgovinah z zdravo prehrano ( himaljska sol npr.). Ker ima močnejši okus, jo porabimo manj.

Glutamati so ojačevalci okusa, ki so našemu telesu nevarni, ker delujejo na naše možgane kot električni paralizator. Skozi možgane nam nenehno in samovoljno pošiljajo majhne napačne dražljaje. Kot bi med nevihto neprestano švigale strele. Pri otrocih povzročijo močna nihanja v razpoloženju in motnje v pomanjkanju pozornosti. Dodatno ta sindrom ojača še sladkor.

E-ji - umetne sestavine. Predvsem za živilska barvila E 102, E104, E110, E122 in E129 so dokazali, da negativno vplivajo na koncentracijo.

Prehranska dopolnila so lahko tudi škodljiva, če so umetna, zato poiščite Calivitina naravna prehranska dopolnila. Prav za delovanje možganov sta preparata Energy and memory in Ginko XC. Sintetično proizvedenih vitaminov in mineralov telo namreč sploh ne more prepoznati, zato jih uskladišči v sklepe in možgane kot obloge. Tako naredijo več škode kot koristi. Prehranska dopolnila kupujte v trgovinah z zdravo prehrano ali lekarnah. Prav tako so važne kombinacije. Skupaj je na primer priporočljivo jemati cink in C vitamin, medtem ko cink in magnezij drug drugega blokirata oz. izničita: pazljivi moramo biti tudi pri odmerkih, še posebej v maščobi topnih vitaminih kot so A,D; in E ter železo. Napačno odmerjanje lahko privede do zdravstvenih težav. Železa sploh ne jemljite, če vam ga en predpiše zdravnik. Dober vir naravnega železa je drobnjak.

POVZETEK: pijte dovolj vode, omejite sladkor, uporabljajte kakovostno sol, jejte dovolj beljakovin, nemastno hrano, a nenasičene maščobe, uporabite naravna živila in prehranska dopolnila, ne jemljite prehranskih dopolnil sočasno.

ŽIVILA ZA SIVE CELICE:
Banana
Magnezij: nahaja se v babanah, mineralnih vodah, polnozrnati pšenici, koristen je za srce, mišice, možgane. Magnezij varuje pred depresijo, srčnim infarktom, srčnimi motnjami.
Kari:je mešanica začimb in glavna sestavina vseh karijev je kurkuma, ki razgrajuje obloge, odgovorne za alzheimerjevo bolezen in stimulira imunske celice. Vpliva tudi na sladkor v krvi. Snovi v kariju delujejo tudi antiseptično. V kariju so še: čili, koriander, česen, koromač, orientalska kumina, poper, lovorovec, cimet, gorčica, ingver, klinčki in različni cvetovi.
Jagodičevje: Že dolgo je znano, da barvila v jagodičevju varujejo možgane, podpirajo spomin in zmogljivost učenja.
Jajca in soja: Oboje vsebuje veliko lecitina, ki je zelo pomemben za možgane. V jajcih je tudi veliko holina, iz katerega naše telo proizvaja pomembni živčni transmiter acetilholin. Pomemben je za hiter in pravilen prenos informacij.
Čokolada z več kot 70% odstotki kakava: Cink, ki je v kakavu, povečuje koncentracijo in lahko v kombinaciji z vsebovanimi grenčičnimi snovmi prepeči tveganje za možgansko kap.
Oreščki: Pomembna rastlinska olja v oreških zmanjšujejo tveganja kapi. Vsebujejo folne kisline in pomemben vitamin E, ki deluje kot antioksidant.
Ribe: vsebujejo nenasičene omega - 3 maščobe, kakovostne beljakovine in jod. Posebej koristne so mastne morske ribe (losos, skuša, sardela, rusli,)
Laneno olje:vsebuje omega- in omega -6 nenasičene maščobe. Ker je hitro pokvarljivo, ga kupujemo v majhnih količinah.
Alge: Pri njih je najbolj važno poreklo, poiščite take iz biološke, nadzorovane pridelave, saj alge nase vežejo razne radioktivne snovi, če prihajajo iz obremenjenega okolja.
Kava in čaj: Če uživamo kofein v manjših količinah varuje pred Alzheimerjevo in Parkinsovo bolezen ter pomaga pri razmišljanju. Vendar dnevno naj ne bi spili več kot 3 skodelice. Pri čaju ne varčujte pri ceni, saj lahko bolj kakovosten čaj ( v lističih), ki je na zavitek dražji, uporabite trikrat ( dolijete vodo), pa bo še vedno enakega okusa in arome. Zeleni čaj in rooibos vsebuje veliko antioksidatov. Ustvarjata ustrezno ravnotežje med kislinami in bazami v telesu. seveda pa zeliščne čaje z zdravilnimi učinki pijemo omejeno in predvsem takrat, ko jih potrebujemo za zdravilo.

Ni odveč spomniti, da možganom tako kot telesu dobro dene tudi gibanje po svežem zraku.

VREDNOSTI BAZIČNOSTI IN KISLOSTI ZAČIMBE

Začimbe, ki ustvarjajo bazičnost: agaragar 7,0 ( želatina iz morskih alg) kajenski poper 7,9, česen 6,0, kot začimba zmanjša kislost živil za vrednost 0,5. želatina s sadjem 6,0 ali z zelenjavo neslajena 5,0, bazilika 5,5, drobnjak 6,0 koper 5,5, majaron 6,0, origano 5,0, pehtran 5,5, rožmarin 5,5, timijan 5,5 zelena 5,5, žajbelj 5,5, majoneza domača 4,5, miso 5,0, zeliščna sol 6,0, ( uporabljajmo čim manj soli, belega sladkorja in bele moke) morska sol 5,0, kalij -bio sol 5,0, sojina omaka (tamari) 4,5, beli kumin 5.0. cimet4,5 curry 5,0, janež 4,5 lovorov list 6,0 klinčki 5,0, komarček 5,0, koriander 5,0, kumina 5,5, paprika 5,0, tamari 5,5, izvleček vanilije 5,0, jabolčni kis 5,5, pospešuje izločanje solne kisline v želodcu. Pred obrokom zaužijete 2 jedilni žlici jabolčnega kisa v vodi t 1 čajno žličko medu. Rižev kis 5,0, kvas 4,5. Začimbe, ki ustvarjajo kislost: Želatina neoslajena z vodo 3,0, slajena pripravljena z vodo 2,0, kečap iz trgovine 2,5 majoneza iz trgovine 2,5, gorčica 3,0, predelana 1,5, sol namizna, predelana 1,5, sojina omaka predelana s sladkorjem , barvili, dodatki 2,5, črna ogrščica 3,0, muškatni orešček 3,0, kis beli predelan 1,5.

KOMERCIALNA IMENA RASTLIN

"Staro"= temno zelen drobnjak, cevast in z močno aromo.

"Neko"= česen brez vonja, a z okusom česna in zelo rodoviten

"Samson" =pelin s srebrnimi listi s trpkim aromatičnim okusom

"Pfefferkorn"= pehtran z janeževo aromo za francosko kuhinjo in potice

"Aladin"= pritlikavi curry, orientalska začimba, grmasta rast, srebrnkasto listje

"Verino"= luštrek ali Magi začimba, zeliščna aroma za juhe, meso in zelenjavo

"Magic Blue"= rdečelistna grmasta bazilika, ki ima modre cvetove, krepko rast

"Magic White"= zelenolistna bazilika z belimi cvetovi in krepko rastjo

"Aromata"= pravi origano je klasično italijansko zelišče brez katerega ni pizze

"Goldtaler"= zlati origano s svetlečimi rumenimi listi, mediteranska začimba"

"Diabolo"= pekoči origano, zelo aromatičen in okusen, povešena rast

"Panta"= belo zeleni origano

"Afrodite"= zelo aromatičen peteršilj, gosto skodran, primeren za gojenje v lončkih

"Rialto"= italijanski peteršilj z gladkim listom in močno aromo

"Abraxas"= rožmarin

"Blue winter"= na zimo odporen, zelo aromatičen rožmarin

"Riviere"= viseči rožmarin, aromatičen, zelo lep, okrasen

"Culinaria"= zelo aromatičen žajbelj, z velikimi listi, primeren za kuhinjo

"Goldblatt"= rumeno-zeleni žajbelj, zdravilen in dekorativen

"Purpurmantel"= škrlatno rdeči žajbelj, žametni listi, aromatičen za zeliščne čaje

"Hexenmantel"= trobarvni žajbelj, rdeče-belo-zeleno listje, primeren za okrasen gredici

"Bolero"= zelo aromatičen šetraj, brez njega ni kuhanega fižola, krepi želodec

"Limone"= zelenolistni citronski timijan s prijetnim vonjem po limoni

"Mystic Lemon"= timijan z zlato barvo listov in citronsko aromo.

"Silver Queen"= timijan s srebrnimi lističi, zelo aromatičen

"Fredo" = timijan z okroglo zaobljenimi listi, odlična aroma in krepka rast.

ZELIŠČA ZA ZIMO, ZELIŠČNI ŠOPKI, ZELIŠČNE MEŠANICE

Zelišča kot so peteršilj, drobnjak, strašnica, koper, kislica, boraga, šetraj, izop, luštrek, timijan, rožmarin preberemo, operemo, nasekljamo na drobno, zmešamo v posodi z vodo in z lijem napolnimo vrečke za ledene kroglice. Zamrznemo. Dobimo zeliščne ledene kroglice, ki jih nam koncu kuhe dodajamo jedem. Namesto vrečk za ledene kroglice lahko uporabimo posodo za ledene kocke. Razpredimo zelišča in jih zalijemo z vodo.

Zelišča lahko sušimo v senci ali pa v pečici. Če jih sušimo v pečici, jih najprej operemo, otresemo, popivnamo s papirnato kuhinjsko brisačo in jih razporedimo na papirnato brisačo, ki smo jo položili na rešetko pečice. Na 50 stopinj sušimo 1 uro do 1 uro in pol. V vrata pečice zataknemo kuhalnico, da lahko vlaga uhaja iz pečice. Posušena zelišča hranimo v steklenih kozarcih. Označimo jih s podatki na etiketah kot je ime začimbe ali mešanice ter datum nabiranja oz. shranitve.

Svetovno znana kombinacija izbranih aromatičnih zelišč in aromatične zelenjave iz klasične francoske kuhinje imenujemo zeliščni šopek. Zelišča povezana v šopek ali v vrečki iz gaze kuhamo v različnih jedeh, omakah in osnovah, ki jim dajo zelišča značilen vonj in okus.

Tradicionalni zeliščni šopek. 2 do 3 vejice peteršilja, manjša vejica timijana in manjši lovorov list. Temu šopku regionalno, pa tudi glede na jedi, v katere ga vlagamo, dodajamo različne sestavine, najpogosteje zeleno in por (za v juhe in enolončnice), pa tudi šetraj in žajbelj. Šopku in različicam lahko dodamo tudi strok česna. Ta šopek dodajamo svinjini (dodamo lahko tudi žajbelj ali/in majaron), jagnjetini (dodamo lahko rožmarin, šetraj ali/in meto) ter govedini. V dušeno govedino lahko vložimo šopek, izboljšan z rožmarinom, šetrajem ali/in pomarančno lupino.

Nemški zeliščni šopek. Peteršiljeva korenina, pol lovorovega lista, majhna vejica timijana, strok česna, vejica zelene in dva porova lista. Z njim aromatiziramo fine juhe, omake in raguji. Perutninski zeliščni šopek poznamo v dveh različicah: - 2 porova lista, pol lovorovega lista, peteršiljeva koreninica in vejica pehtrana; s tem odišavljamo perutninske juhe in raguje; - steblo belušne zelene, po vejica peteršilja, timijana in majarona, pol lovorovega lista in nekaj vejic drobnjaka. Če s perutninskim zeliščnim šopkom odišavljamo jedi z divjo perutnino, mu dodamo še nekaj brinovih jagod.

Provansalski zeliščni šopek je enak tradicionalnemu zeliščnemu šopku, le da mu dodamo še vršiček ali vejico rožmarina. Uporabljamo ga kakor tradicionalni zeliščni šopek. Ribji zeliščni šopek pripravljamo in uporabljamo v dveh različicah: - beli del porovega lista, peteršiljeva koreninica, pol lovorovega lista, pol stroka česna ter po vejica pehtrana in krebuljice; dodajamo ga ribjim zavrelicam; - vejica kopra, nekaj vejic drobnjaka in košček limonine lupine; dodajamo ga jedem z morskimi ribami oziroma z morskimi sadeži.

Sredozemski zeliščni šopek. 115 gramov narezane belušne zelene, 3 do 4 peteršiljeva stebla, 1 vejica timijana, 1 lovorov list in 2 do 3 beli porovi listi. Sestavine povežemo med porove liste, uporabljamo pa ga lahko skoraj univerzalno.

Začimbni zeliščni šopek je predhodnik tradicionalnega zeliščnega šopka, ki ga dopolnimo s klinčki.

Zeliščne mešanice uspešno hranimo v zamrzovalniku. V vrečke zamrznemo zeliščno zelenjavni del šopka, morebitne začimbe pa dodajamo sproti. Zeliščni šopek lahko tudi posušimo, vendar pa moramo pri posušenem upoštevati, da so nekatera posušena zelišča bolj, druga pa manj aromatična od svežih.

Vsakega od zapisanih zeliščnih šopkov seveda lahko spremenimo ali dopolnimo po svojem okusu.

Podobne učinke dosegamo pri jedeh z dodajanjem zeliščne mešanice. Bistvena razlika je v tem, da mešanice najpogosteje sesekljamo. Takšne v jedeh tudi ostanejo, za razliko od šopkov, ki jih iz jedi pred serviranjem odstranimo.

Zapisane zeliščne mešanice lahko poljubno dopolnjujemo. Prav tako lahko v šopkih spreminjamo razmerja med posameznimi zelišči oziroma zelenjavo, glede na to, kateremu vonju ali/in okusu želimo dati manjši oziroma večji poudarek. Pri tem pa moramo paziti na razmerje med velikostjo šopka in količino jedi. (Pre)velik šopek lahko povsem uniči manjšo količino jedi. Prav tako moramo poznati intenziteto posameznih zelišč, da aroma enega v jedi ne prevlada. Zato naj na splošno velja, da naj se spreminjanja zapisanih količin lotevajo le dobri poznavalci kuhinje in kuhinjskih zelišč. Osnovno pravilo pa je: Raje premalo, kot preveč! Številna osnovna zelišča lahko skozi vse leto gojimo v cvetličnih lončkih na okenski polici.

Z dodajanjem zelišč oziroma zeliščnih šopkov poudarjamo okus glavnih sestavin jedi.

Večino zeliščnih šopkov tvori poleg zelišč tudi aromatična zelenjava. Mednjo uvrščamo zlasti tiste vrste zelenjave, s katerimi jedem izboljšujemo okus, sicer pa jih prvenstveno pripravljamo in uživamo kot zelenjavo. Na primer (belušna) zelena, korenček, paprika, por itd. Nekatera zelišča uvrščamo med varovalna živila, ker so zdravilna, prav vsa pa so pomembna zato, ker v jedeh, katerim jih dodamo, na njihov račun lahko zmanjšamo količino dodane soli in maščob.

ZDRAVILNI UČINKI drugih začimb:
Njivska meta: telo ogreje in pospešuje prebavo. Posebno koristna je pri občutljivem želodcu in slabi prebavi. Liste njivske mete narežemo in kuhamo skupaj z juhami, zelenjavo , mesnimi ali ribjimi jedmi, ali pa jih jemo sveže s kruhom.

Vodna meta: razbremenjuje želodec in olajša dihanje. Uporabljamo jo pri prekomerni telesni teži. Kuhamo jo skupaj z juhami, zelenjavo mesnimi in ribjimi jedmi, ali jo jemo svežo s kruhom.

Plazeča meta: pomaga pri artritisu, izpahovanju, zgagi in na splošno čisti želodec. Sv. Hildegarda pravi, da je v plazeči meti moč 15 zelišč. Homeopatija ne dovoljuje sočasnega uživanja homeopatskih zdravil in mete, ker lahko zdravilo okrepi ali pa izniči zdravilni učinek. Meta torej moti homeopatsko zdravljenje prav s svojo močjo.

Navadni pelin: Lajša težave pri vnetju sluznice (gastritis), občutljivem želodcu in težavah z zgago. Spodbuja delovanje jeter in trebušne slinavke. Za noževo konico suhega pelina kuhamo z juhami, zelenjavo, mesnimi jedmi, perutnino, ribami. Pelin je po zadnjih dognanjih rahlo strupen, zato previdno z njegovo uporabo.

Bertram ali piretrovec: je univerzalno zdravilno sredstvo. Vedno ga pripravljamo skupaj z galgantom. Skrbi za dobro prebavo in kri ter daje moč in energijo. Lahko ga kuhamo skupaj z drugimi jedmi in ga uporabljamo surovega.

Vrtni šetraj: se poda k vsaki zelenjavi, spodbuja dobro voljo.

Komarček: poda se h klasičnim jedem, ki vzpodbujajo dobro voljo ter k žitnim in zelenjavnim jedem. Čisit želodec, odpravlja ustni zadah, krepi vid, skrbi za izdatno potenje, barvo in svež telesni vonj. Komarčkova semena odpravljajo neprijeten zadah iz ust, zjutraj na tešče in preko dneva žvečimo semena, ki so ostala od kuhanja komarčkovega čaja. Komarček pomaga pri začetnih znakih pešanja vida.

Galgant: uporabljamo namesto popra. Je zdravilo za srce, greje telo, blaži krče, pomaga pri težavah ob menstruaciji, težavah s krvnim obtokom, utrujenosti, glavobolu, motnjah prekrvavitve. Uporabljamo ga kot prašek ali zdrobljene koščke korenike. Pomaga pri težavah s srcem, utrujenosti, prebavnih motnjah. S pomočjo galganta premagamo krize med postom.

Klinčki: zmlete nageljnove žbice uporabljamo zelo varčno, ker imajo izredno močan okus. Klinčki pripomorejo k temu, da se zmanjša oteklina veznega tkiva, ki je nastala zaradi putike. Žvečenje klinčkov ( ne več kot 2-3 na dan) pomaga proti zvenenju v glavi, ki je posledica preobčutljivosti na vremenske spremembe.

Sabljasti triplat: ali grško seno sodi k juham, omakam in kremnim zelenjavnim jedem. Moramo ga vedno kuhati ali 1/4 ure pred uporabo namakati v vroči tekočini. vzpodbuja tek.

Rimska kumina: ali kumin. Vzpodbuja prebavo sira. Ljudje, ki imajo težave s srcem se naj je izogibajo.

Poper kubeba: je vrsta popra z zelo močnim okusom. Uporabljamo ga za začinjanje krepkih juh in živil iz žitaric. Vzpodbuja telesno in duševno zmogljivost, zmanjšuje stres in stanje strahu.

Muškatni orešek: odpira srce in zmanjšuje količino škodljivih sokov. Čisti kri, pomaga pri težavah s koncentracijo, lenobi, duševni preobremenjenosti: Vzpodbuja dobro počutje. Uporabljamo ga previdno. Je sestavina Hildegardinih piškotov za živce.

Mešanica pelargonjinega praška: je sestavljena iz praška prave pelargonije, bertrama in muškatnega oreška. Skupaj deluje proti gripi. Pri prehladu vzamemo ščepec in ga potresemo po solatnih prelivih ali ga dodamo testu za kruh.

Poper: poper suši, zato ga ne smemo uživati vsak dan.

Materina dušica ali timijan : prija k vsem zelenjavnim, mesnim in žitnim jedem. To je začimba za kožo, saj lajša vse vrste tegob v zvezi s kožo ali jih celo odpravlja. Materino dušico uporabljajmo pogosto, dodamo jo v začetku kuhanja.

Žajbelj: odpravlja nakopičene strupene snovi iz telesa. Čisti in zdravi. Če je mogoče pojejmo 1-2 sveža žajbljeva lista ali pa ga kuhajmo skupaj z jedmi. Odpravlja neprijeten zadah iz ust, krepi želodec. Pri težavah z dihanjem in prehladu pomaga zvit žajbljev list, ki ga potisnemo v nosnico.

Ožepek: vzpodbuja dobro voljo. Sodi k vsem jedem. Vedno ga je potrebno kuhati. Posušen prah je močnejši kot sveže zelišče. Pomaga proti potrtosti, otožnosti in motnjah delovanja ledvic.

Cimet: ogreje , spodbuja dobro voljo, sprošča, ostri čute in čisti kri. odpravlja motnje presnove, zato bi ga bilo potrebno uživati vsak dan. Košček cimetove skorje dodamo čaju, omaki itd. Tudi cimet v prahu lahko dodamo vsem jedem.


Vir: http://www.gurman.eu/leksikon.php?S=7&Article=219
Začimbe za pestrejši okus, Mladinska knjiga 1990
http://www.siol.net/trendi/kulinarika/2008/05/zelisca_v_kuhinji.aspx
Brigitte Pregenzer in Brigitte Schmidle: Hildegarda iz Bigna: Post brez muk. Družina, 2006