Družina: kakavovčevkeUčinkovine: 40-60% kakavovega masla, maščobne kisline, trigliceridi, poživila (teobromin, kofein), beljakovine, flavonoidi, mineralne snovi, polifenoli-antioksidanti
Zdravilne lastnosti: Kakav je poživilo in krepčilo, izboljšuje razpoloženje. Polifenoli-antioksidanti v kakavovih zrnih pomagajo pri preprečevanju raka, srčnih obolenj in gub. Flavonoidi v kakavu ugodno vplivajo na ožilje. Ameriški znanstveniki so leta 2000 potrdili, da kakavovi flavonoidi preprečujejo nastajanje krvnih strdkov, in redčijo kri podobno kot aspirin. Kakav deluje protivnetno.
Kakav je surovo seme rastline kakavovca. To je surov kakav , katerega je potrebno še naprej spražiti, zmleti, stiskati in naprej predelati v kakavove izdelke. Seme kakavovca vsebuje specifično snov - alkaloid teobromin, po katerem je rastlina dobila tudi svoje znanstveno ime.
Po nekaterih podatkih naj bi bil Krištof Kolumb prvi Evropejec, ki se je srečal z grmom kakavovca, in sicer leta 1502 v Ameriki . Tamkajšnji prebivalci so plod tega grma imenovali cacahuatl, iz plodov te rastline so pripravljali pijače, pripravljene pijače pa so se priljubile španskim osvajalcem. Za hrano je uporabno meso ploda kot tudi semena. Grm ali drevo je vedno zeleno z belimi in rdečimi cvetovi. Povprečno ima grm okoli 40 plodov velikosti srednjevelike kumare. Plod je v začetku rasti zelen, nato pa postane rumeno-oranžast, včasih pa postane tudi rdeč. Vsak plod vsebuje povprečno 30 semen, ki imajo velikost mandeljna in so čokoladne barve.
Surova semena kakavovca morajo najprej podvreči fermentaciji v posebnih bazenih ali pa se enostavno izpostavijo sušenju na soncu, to lahko storijo tudi kar na plantažah. Surov kakavovec se nato v tovarnah predela v različne izdelke kot so:
kakavovo maslo - (je brez vonja in okusa, belo-rumene barve, uporablja se v farmacevtski in kozmetični industriji)
kakavove pogače,
kakavov prah - (ima že barvo čokolade),
čokolada.
Kakav je resnično koncentrirana hrana saj 100 gramov zagotavlja približno 400 kalorij energije- odvisno od stopnje maščob.
Po nekaterih podatkih naj bi bil Krištof Kolumb prvi Evropejec, ki se je srečal z grmom kakavovca, in sicer leta 1502 v Ameriki . Tamkajšnji prebivalci so plod tega grma imenovali cacahuatl, iz plodov te rastline so pripravljali pijače, pripravljene pijače pa so se priljubile španskim osvajalcem. Za hrano je uporabno meso ploda kot tudi semena. Grm ali drevo je vedno zeleno z belimi in rdečimi cvetovi. Povprečno ima grm okoli 40 plodov velikosti srednjevelike kumare. Plod je v začetku rasti zelen, nato pa postane rumeno-oranžast, včasih pa postane tudi rdeč. Vsak plod vsebuje povprečno 30 semen, ki imajo velikost mandeljna in so čokoladne barve.
Surova semena kakavovca morajo najprej podvreči fermentaciji v posebnih bazenih ali pa se enostavno izpostavijo sušenju na soncu, to lahko storijo tudi kar na plantažah. Surov kakavovec se nato v tovarnah predela v različne izdelke kot so:
kakavovo maslo - (je brez vonja in okusa, belo-rumene barve, uporablja se v farmacevtski in kozmetični industriji)
kakavove pogače,
kakavov prah - (ima že barvo čokolade),
čokolada.
Kakav je resnično koncentrirana hrana saj 100 gramov zagotavlja približno 400 kalorij energije- odvisno od stopnje maščob.
OPOZORILO: Kakav lahko pri zelo občutljivih ljudeh povzroči migreno. Zapira. Pri sočasnem uživanju določenih zdravil, se posvetujte z zdravnikom. Kakav ni primeren za ljudi, ki imajo težave s srcem in bolnike s črevesnimi obolenji.
Vir: Wikipedija (http://sl.wikipedia.org/wiki/Kakav)
Naravna zdravila, MK; 2007
Ni komentarjev:
Objavite komentar