Fosil

Fosil

2. junij 2009

JAJČEVEC (Solanum melongena)

Družina: razhudnikovke
Po naravi so hladni, po okusu sladki. So v sorodu s krompirjem in vsebujejo solanin, ki se z zrelostjo plodov povečuje. Zelo zreli plodovi so zato nekoliko strupeni.
Zdravilne lastnosti: vežejo holesterol in tako zmanjšujejo njegovo prisotnost v krvi, vplivajo na zdravo ožilje, sodelujejo pri prebavi, spodbujajo delovanje jeter in žolčnika ter prebavo maščob. Spodbujajo delovanje ledvic, vplivajo na delovanje trebušne slinavke in presnovo ogljikovih hidratov, zavirajo razvoj raka. Odpravljajo bolečine, pospešujejo odvajanje seča, zmanjšujejo zatekanje in redčijo kri. Vzhodno zdravilstvo je čašne liste uporabljalo prekuhane v vodi kot pomoč pri zastrupitvah, tudi tistih, ki jih je povzročil alkohol. Prah zdrobljenih posušenih in praženih zgornjih delov jajčevca s čašnimi listi vred, zmešan s soljo je čistilo za zobe, ki utrjuje dlesni in pomaga pri paradentozi. 

Jajčevec imenovan tudi malancan je zelenjava. Zreli vijoličasti sadeži so dolgi okrog 20 cm.
Verjetno izvirajo iz Indije, kjer so jih poznali že pred 4000 leti. Pri Starih Grkih in Rimljanih niso omenjeni. V Evropo (Andaluzijo) so jih prinesli Mavri. Ti so jih verjetno spoznali pri Arabcih. V Italiji se kuhajo od 15. stoletja. Jajčevci se lahko pečejo ali cvrejo, lahko se napolnijo in spečejo, iz njih se peče tudi musaka.

Dario Cortese: Zelenjava: druga moč naravne hrane

Ni komentarjev:

Objavite komentar