Družina : rutičevkeUčinkovine: C vitamin, vitamini B skupine, beta karoten, flavonoidi, kalcij, magnezij, silicij, sadne kisline.
Pomaranče delujejo čistilno na telo, njihov učinek po prebavi je bazičen, čistijo sečne in prebavne poti, krepijo sluznice in pospešujejo izločanje sluzi. Povečujejo koncentracijo oz. zbranost, krepijo vezno tkivo in , tanjšajo maščobne obloge. Privoščimo si kuro, ko 2-3 dni uživamo samo pomaranče. Razpoloženje in počutje se nam bo zelo izboljšalo.
Značaj: seviljske pomaranče ( C aurantium): kisel, grenak, hladen. C. reticulata ali pomaranče satsuma: topel, jedek, grenak.
Zdravilne lastnosti: V zdravilstvu se uporabljajo razni deli pomaranče, predvsem lupina nezrelega ploda, listje in cvetje grenke pomaranče. Nezreli plod, ko ga je še samo lupina, je najbolj primeren za izdelovanje galenskih preparatov, ki pospešujejo tek, na primer sirupov, čajev, tinktur in praškov. Na Kitajskem uporabljajo v zdravilstvu tako zrele kot nezrele plodove, a velja , da imajo nezreli plodovi večjo moč. Spodbujajo prebavo, v gibanje spravijo mirujočo enrgijo či. S hlajenjem grla olajšajo izkašljevanje sluzi pri prehladu. Umirjajo živce, zato jih priporočajo pri nespečnosti in šoku. Iz cvetov destilirajo nanfo, to je vodo, ki se uporablja kot dodatek in redčilo za razne preparate. Iz listov se pa pridobiva aromatični kis, ki je podlaga dezinfekcijskih sredstev za ustno votlino in grlo. Lupine neškropljenih pomaranč so odlične v čajnih mešanicah. Kozarec ali dva sveže stisnjenega soka za zajtrk je odlično poživilo za začetek dneva. Pazite, ker je v pomarančnem soku veliko kalija, velika obremenitev telesa a kalijem pa lahko povzroči čezmerno nastajanje histamina. Tako naj astmatike ostanejo pri največ 2 kozarcih pomarančnega soka na dan.
Pomaranča je plod drevesa, ki se imenuje pomaranča ali pomaránčevec. Je plod davnega križanja, verjetno med pomelom in mandarino, a že stoletja uspeva kot samostojno drevo, ki se razmnožuje s potaknjenci.
Pomaranča je poznana v neštetih vrstah, a skoraj vse spadajo v podvrsto Sladkih pomaranč, medtem ko je podvrsta Grenkih pomaranč skoraj neznana.
Sladka pomaranča je priljubljen zimski sadež, ki ga pri nas vsi poznamo. Njegova domovina je Kitajska in baje so ga prinesli v Evropo šele v štirinajstem stoletju portugalski pomorščaki; v literaturi devetnajstega stoletja se še ponekod omenja kot »portugalka«. Stari latinski viri pa dajo razumeti, da so Rimljani poznali pomarančo že v prvem stoletju. Gojili so jo na Siciliji in imenovali so jo »melaranča«, kar bi lahko pomenilo, da je prišla iz Azije po kopnem. Obe teoriji utegneta biti pravilni. Pomaranča je najbrž res zelo zgodaj prišla po karavanskih poteh v Evropo, a se je obnesla le na dovolj topli Siciliji, kjer je pa kultura obtičala. Šele po stoletjih so jo podjetni Portugalci razširili po vsem svetu. Danes je to najbolj razširjen agrum na svetu in se prideluje v neštetih varietetah. Nekatere so rumene (taroko, bionda), druge rdeče (moro, sanguinela), nekatere večje in lepše, druge bolj skromnega videza in tanjšega olupka, a bolj sočne in zato primerne za sokove. Samo v Italiji se preko dvajset varietet goji za namizno sadje in prav toliko drugih za sokove. Drugod po svetu so sicer vse te varietete znane in gojene, a vsako področje ima tudi veliko svojih posebnih varietet. Zanimivo je, da povsod v Evropi bolj cenimo rdeče pomaranče, medtem ko imajo Angleži in Amerikanci raje rumene. Vsekakor se vse sladke pomaranče uporabljajo sveže; edini industrijski poseg na sadežih je pridobivanje sokov s kratko zapadlostjo, čigar stranski produkt so semena, ki so uporabna za pridobivanje olja.
Pomaranča je do 12 metrov visoko drevo s podolgovatimi mesnatimi listi in popolnoma belimi cvetovi. Mladi poganjki so vedno zeleni, nikoli rdečkasti. Plodovi so okrogli, tipično oranžne barve bodisi v olupku kot v notranjosti. Značilna hrapavost olupka se omenja tudi v zvezi s popolnoma tujimi pojmi; govorimo na primer o »pomarančno hrapavi koži« v dermatologiji in o »pomarančno hrapavih površinah« v gradbeništvu in soboslikarstvu. S pomarančnimi cvetovi (danes zgolj umetnimi) ponekod izdelujejo poročne venčke in krasijo cerkve ob porokah, kar naj bi spominjalo na nevestino devištvo.
Grenka pomaranča je bolj trpežna od sladke, zato agronomi po navadi cepijo nanjo vse nove varietete, večkrat pa tudi že obstoječe, da s tem utrdijo določene kvalitetne lastnosti. Doba mirovanja pomaranče traja samo tri mesece, zato imajo drevesa dovolj časa, da istočasno cvetijo in obrodijo, kar ustvarja posebno prijeten videz. Prvi plodovi so zreli že novembra/decembra, zadnje poberejo nekje v maju. Odraslo drevo nudi okoli 500 sadežev letno.
Pomarančni olupek je zelo važen vir esenc, od katerih so najvažnejše: olje grenke pomaranče, olje sladke pomaranče, pomarančevi terpeni in deterpenirana esenca. Cvetna esenca in petitgrain se pridobivata iz cvetov oziroma listov.
Esenčno olje grenke pomaranče (tudi bigarade) je oljnata tekočina svetlo rumene ali oranžne barve, ki se pridobiva iz olupkov grenkih pomaranč. Je grenkega okusa in delno topljivo v alkoholu. Sestavljeno je v glavnem iz limonina. Zbuja tek in pospešuje prebavo. V industriji se včasih ponareja s terpeni.
Esenčno olje sladke pomaranče ali portugalska esenca je tekočina rumeno-oranžne barve, sladkega okusa in prijetnega vonja, ki se z lahkoto topi v alkoholu. Vsebuje preko 90% limonina. Uporablja se predvsem za izdelavo parfemov in likerjev, a je običajno ponarejeno z esenčnim oljem grenke pomaranče ali limone in s terpeni.
Cvetna esenca ali neroli se pridobiva iz samih cvetov in je razumljivo zelo dragocena. Uporablja se za kvalitetne parfume, a je večkrat ponarejena. Pomirja, učinkuje proti depresivnosti in kronični diareji, ne draži kože in počenih ven. Eno do dve kapljici dodamo kremi za obraz pri vseh težavah s kožo. Če dodamo nekaj kapelj olja olju za masažo 10 ml mandljevemu olju, učinkuje pomirjujoče na živčevje in prebavila.
OPOZORILO: Če nimamo na voljo bio pomaranč-lupin raje ne uporabljajo, ker so obdelane s konservansi in vsebujejo veliko pesticidov. Nosečnice naj ne uživajo grenkih pomaranč, ker lahko povzročijo krčenje maternice.
http://sl.wikipedia.org/wiki/Pomaran%C4%8DaPenelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994
Ni komentarjev:
Objavite komentar