Fosil

Fosil

18. oktober 2008

KOPRIVA (Urtica dioica)

Druga imena: velika pekoča kopriva, koprica, ožarnica, pečnica, žagalica
Družina: koprivovke
Značaj: hladen, suh, nekoliko grenak
Uporabni deli: listi, korenine
Učinkovine: čreslovina, mravljična kislina, vitamin A in C, sekretin, železo, magnezij, natrij, kalij, silicij, fosfor, kalcij, indoli, med njimi histamin, acetilholin
Zdravilne lastnosti: Deluje diuretično in spodbuja izločanje strupov iz telesa, krči in stiska tkivo, spodbuja obtočila, zaustavlja krvavitve, znižuje krvni sladkor, povečuje izločanje mleka, preprečuje skorbut. Je tradicionalno zdravilo za čiščenje krvi, zato jo uporabljajo za zdravljenje artritisa, kožnih stanj z izpuščaji. Listi imajo proti-alergijski učinek, ki pomaga proti senenem nahodu in osipu.

Zel nabiramo pred in med svetenje, maja in julija pa korenino. Oboje sušimo v senci in uporabljamo za pripravo čaja, ki je bogat z vitamini in zdravilnimi učinkovinami. Med drugim uravnava železo v krvi. Pomaga pri vnetjih ledvic, sečevodov, ledvičnih kamnih, obolenjih jeter in žolča, obolenju vranice ter čirih na želodcu in črevesju. Pospešuje izločanje urina in sečne kisline. V ljudskem zdravilstvu se uporabljajo sveže proti srbenju kože, bolečinam v sklepih, revmi in protinu. Učinkuje tudi na pljučne bolezni, preprečuje prhljaj v lasišču, krepi lase in pospešuje rast las. Sveže uporabimo tako, da enostavno prebičamo obolelo mesto. Že dolgo poznamo njen vpliv na slabokrvnost, saj pospešuje tvorjenje krvnih telesc, ustavlja krvavitve, uravnava železo v krvi. Pomaga torej pri preveliki koncentraciji železa v krvi kot tudi pri slabokrvnosti. Uporabljajo jo celo pri zdravljenju levkemije. Homeopati z njo zdravijo tudi opekline in koprivnico. Priporočajo jo kot krepčilni tonik pri anemiji, sladkornim bolnikom, ki niso odvisni od inzulina, saj znižuje sladkor v krvi, doječim materam, da prehitro ne izgubijo mleka. Čaj iz koprive zniža sladkor v krvi, ker deluje na trebušno slinavko. Koprivine kopeli pomagajo proti zoženju žil, tako imenovani "kadilski nogi", ki lahko pripelje do amputacije.

Tinktura: Korenine izkopljemo spomladi ali jeseni in jih s krtačko dobro operemo ter drobno narežemo. Z njo do vratu napolnimo steklenico. Prelijemo z 38-40% žganjem in postimo stati 14 dni.

Korenino prekuhamo v vinskem kisu, da dobimo izvleček, ki pomaga proti izpadanju las in prhljaju. Če zel naberemo še pred cvetenjem, jo lahko mešamo med regrat, saj obe rastlini čistita kri. V zdravilstvu uporabljamo sok, svežo rastlino, poparek, tinkturo, homeopatska zdravila.

Umivanje glave: 4-5 prgišč sveže ali suhe koprive prelijemo v 5 litrskem loncu s hladno vodo in na majhnem ognju segrevamo do vrenja. Pustimo stati 5 minut. Če uporabljamo koprivine korenine, namočimo zvrhano prgišče v hladno vodo preko noči, šele nato naslednji dan segrevamo do vrenja in pustimo stati 10 minut. Za umivanje potem uporabimo še natrijevo milo.
Koprive niso samo zdravilne rastline, ampak prva zelenjava, ki jo uživamo pripravljeno kot špinačo. So izredno hranilne, saj bi jim lahko rekli, da vsebujejo med zelenjavo daleč največ beljakovin (7%) in rudnin. Zato niti vode, v kateri smo pokuhali koprive ne zavrzimo, ampak jo bodisi ohlajeno na primerno temperaturo zaužijmo kot čaj ali pa tekočino dodajmo juhi, omaki, krompirju. Kopriva je najbolj zdrava nabrana aprila ali maja.

Koprivina juha: 6 dag masla, srednje velika čebula, dva krompirja, skodelico grobo sesekljanih prevretih kopriv, pest ovsenih kosmičev, jušno zelenjavo, sol, 2 žlici kisle smetane. Sesekljamo čebulo, kocke zrežemo olupljen krompir, oboje prepražimo na maslu, dolijemo vodo, dušimo do mehkega. Dodamo sesekljane koprive, zalijemo z vodo in dodamo jušno zelenjavo. Solimo po okusu. Ko vse skupaj prevre, dodamo še kislo smetano.

Špinača na veliki četrtek: Za začetek velikonočnih praznikov lahko postrežemo s špinačo iz kopriv. Naberemo sveže mlade koprive ( do 6 cm), na osebo potrebujemo 150 g. Koprive nabiramo le v prvih 2 mesecih, ko odženejo (april, maj), ker so kasneje pretrde in imajo v sebi preveč mravljične kisline. Očistimo jih, operemo in poparimo. Ohladimo. V zelenjavno juho dodamo koprive in jih zmeljemo, spasiramo z električnim paličnim mešalnikom. začinimo s poprom, soljo, galgatom, materino dušico, piretrovcem in muškatnim oreščkom. Zgostimo po želji s pirino moko, na koncu dolijemo malo sladke smetane. Zraven ponudimo jajce pečeno na oko in krompir.

Juha s koprivami in gobami:
Sestavine:
1 čebula
1 pest čemaža,
250 g kopriv,
200 g gob,
4 žlice ovsenih kosmičev,
ščepec timijana
sol, poper,
1,2 l vode,
oljčno olje,
kisla smetana

Postopek:
Segrejemo olje, popražimo sesekljano čebulo, dodamo čemaž, gobe, začimbe, dušimo, Dodamo vodom koprive, ovsene kosmiče. Zavremo, kuhamo 10 minut. Zmiksamo s paličnim mešalnikom, serviramo z žličko kisle smetane na vsakem krožniku.

Koprivove tortilje:
Sestavine:
150 g kopriv,
239 g moke,
1 čajna žlička pecilnega prška,
1 žlička soli,
2 žlici olivnega olja,
voda.

Postopek: 
Koprive blanširmo. Vodo odlijemo, a jo shranimo. Koprive sesekljamo v multipraktiku, dodamo moko, pecilni prašek, oskm oljčno olje, vodo, da dobimo mehko testo, Pustimo počivati 10 minut. Testo v velikosti  žogice za golf razvaljamo v palačinko, ki jo spečemo brez olja v ponvi, na vsaki strani po cca 2o sekund, da se pojavijo zlato rjave liste. Tortilje ponudimo z različnimi nadevi.

Koprivovi burgerji: 
Sestavine:
500 g kopriv,
4 korenčki,
2 krompirja,
2 stroka česna,
1 čebula
jajce,
6-12 žlic drobtin ali zdroba,
sol, poper,
olje.

Postopek:
Koprive, nariban koren in krompir kuhamo cca 15 minut. V drugi posodi popražimo sesekljano čebulo, ki jo stresemo na odcejeno kuhano mešanico zelenjave, dodamo česen, jajce, začimbe. Oblikujemo polpete in spečemo na vročem olju.

Biskvit s koprivami:
Sestavine:
2 jajci, 4 žlice oljčnega olja,
2 dl navadnega jogurta,
150 g koruzne moke,
1 pecilni prašek,
200 g kopriv,
100 g skute.

Postopek:
Koprive blanširamo, sesekljamo, dodamo vse sestavine, zmešamo, da dobimo malo bolj gosto zmes kot za palačinke. Zlijemo na pomščen pekač, pečemo pri 200 stopinjah 30 minut. Jemo hladno ali toplo.
 
Olje za boljši spomin: Sveže ob rastoči luni nabrane koprive stolčemo, iztisnemo sok in zmešamo z malo olivnega olja. Preden gremo spat si natremo grodnico na prsih in senca. Ponavljamo, dokler se spomin ne izboljša. Pomaga pri tistih, ki se zavedajo, da jim peša spomin.

Škropivo in gnojilo: Koprive zalijemo z vodo in jih postavimo na sonce. Po 24 urah imamo odlično škropivo proti škodljivcem. Čez nadaljnjih 4-5 dni pa dobimo gnojilo za zalivanje, ki ga redčimo z vodo 1/2 litra gnojne vode na 10 litrov navadne vode.

Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994
Jürgen Saupe: Naravni zdravnik, 1992
Ančka Tomšič: Sto slovenskih stez do zdravja
Velika knjiga o zeliščih, MK; 2010
Petra Kavšek: Gozdna kuhinja, Kmečki glas, 2013

1 komentar:

  1. Ce slucajno kdo odgovori...
    Zanima me kako se naredi milo za umivanje glave. NaOH in koprivna voda. Kaj pa z njima pocnem? samo segrejem in je to to? V kaksnem razmerju? moram biti na kaj pozorna?

    Ze vnaprej hvala, lp iz Postojne.

    OdgovoriIzbriši