HRANA, KI ZAVIRA IN HRANA, KI POSPEŠUJE DELOVANJE ŠČITNICE

Zaviralci: zelje, ohrovt, cvetača, brokoli, koleba, hren, gorčica, kreša, triplat, soja, arašidi, pinjole, proso, breskve, jagode, špinača, sladki krompir.

Spodbujevalci: kokosova mast, kumina, črna kumina, galgant, bazilika, klinčki, koriander, pelin, kumin, lovor, rožmarin, kelp alga, mlečni izdelki, riž, ječmen, mung fižol, rumena leča, kumare.

ALI VEŠ...

Eden izmed močnejših čistilcev strupov iz telesa ( kelator) je morda bolj malo znana koriandrova tinktura iz listov koriandra, ki je sposobna celo priti celo skozi možgansko pregrado in očistiti strupe iz možganov in živčevja.

Težke kovine vežejo iz telesa alge klorela, ječmenova in pšenična trava, listi koriandra, čemaž, korenine repinca.

Čemaževa tinktura sprošča živo srebro naloženo v človeškem tkivu nazaj v krvni obtok in iz telesa, zato je nujno, da sočasno jemljemo pripravke klorofila kot so alge ali ječmenova trava, da se živo srebro ne usede v kakšno drugo tkivo, ampak ga klorofil veže nase in izloči iz telesa. Veliko klorofila imajo sveže koprive in svež čemaž.

Največ selena se nahaja v mesu, ribah, jajcih, prečiščenem maslu, sezamu, brazilskih oreščkih, gobah šitake, javorjevem sirupu, arašidih, čičerki, mandljih, leči, česnu, čebuli, rjavem rižu. selen je pomemben element, ki pomaga uravnavati normalno delovanje ščitnice.

Magnezij se nahaja v zeleni listnati zelenjavi, kakavu, bučnih in sončničnih semenih, pečkah lubenice, sveže mletih lanenih semenih, mandljih, melasi.

Veliko kalcija vsebujejo: regrat, špinača, ohrovt, brokoli, stročji fižol, grah, suhe slive, datlji, pomaranče, borovnice, jagode, suhe fige.

BORELIOZA

Uspešno zdravljenje borelioze je zelo dolgotrajno in predvsem nekonvencionalno. Do zdaj je znano kar nekaj ozdravitev s pomočjo zdravilne rastline ščetice. Je dvoletnica. Za zdravilne namene se uporablja korenina v prvem letu starosti. Na vrtu jo posejemo spomladi na dan za korenino. Izkopavamo jo od oktobra do marca. Tinkturo pripravimo tako, da razvejano korenino previdno izkopljemo, da je ne poškodujemo, v laskih se skriva namreč veliko učinkovin, ki jih potrebujemo za zdravljenje. Korenine očistimo, drobno narežemo, napolnimo v kozarec z navojem in zalijemo z žganjem. Damo na toplo za 3 tedne, precedimo in shranimo. Doziranje, različni zeliščarji imajo različna priporočila od 3 kapljic 3x dnevno 3-4 tedne, potem pa še 3 dni v času polne lune naslednjih 12 mesecev.  Drugi priporočajo eno jedilno žlico pol ure pred jedjo 3 x na dan 3 mesece. Nato enkrat mesečno do enega leta.  Ob začetku jemanja tinkture se pojavi poslabšanje bolezenskih znakov kot reakcija na zdravljenje.

Zdravimo se lahko tudi s čajem iz korenine v razmerju 1 čajne žličke zdrobljene korenine, ki jo prevremo v skodelici vode, po 10 minutah precedimo. Pijemo 3 skodelice na dan pol ure pred jedjo.

OBRAMBA PRED KLOPI

Vsi ljubitelji sprehodov po gozdu, se skoraj bolj kot srečanja z medvedom bojijo klopov. Žal so k temu pripomogli tudi mediji sporočanjem o boleznih, ki jih prenašajo okuženi klopi. Najbolj znani in s tragičnimi posledicami sta borelioza in klopni meningitis. Pred odhodom v gozd zato pogosto uporabljamo repelente, ki pa vsebujejo kemikalijo deet, ki je zdravju nevarna. Lahko povzroči draženje kože, nespečnost, motnje zaznavanja in celo nihanje razpoloženj. Če se repelentom ne moremo ogniti, jih nanašajmo raje na obleko kot na golo kožo.

Namesto kupljenih repelentov lahko uporabljamo stare prakse kot so orehovi listi v čevljih, zaužitje česna ali popršitev telesa s kisom. Baje se lovci namažejo s pelinkovcem. Dalmatinski bolhač, je rastlina, iz katere lahko pripravimo tinkturo. 20 dag sveže rastline damo v 80 dag alkohola in pustimo na sobni temperaturi v temnem prostoru za 3-4 tedne. Tinkturo precedimo in hranimo v temni steklenici. S tinkturo poškropimo sebe ali hišne ljubljenčke pred sprehodom v naravo.Rastlino lahko dobimo v vrtu zdravilnih rastlin IHPS v Žalcu. Rastlina v hladnih delih Slovenije ne prezimi zunaj, zato jo moramo bodisi zavarovati pred mrazom ali jo prenesli v zaprte prostore ali pa obrali semena in jih naslednje leto spet posejali.

slika: bolhač

Neem je rastlina , ki jo lahko kupimo kot prašek ali olje. Oboje lahko uporabljamo kot repelent na sebi ali živalih. 

Med eteričnimi olji sta učinkoviti olje pimenta v 20% koncentraciji ali olje kumina v 1, 25 % koncentraciji. Ostala olja, ki delujejo na klope: olje limonske trave, citrusov, sivke, evkaliptusa, bazilike, cimeta, klinčkov. Eterična olja redčimo  v mandljevem olju 10- 25 kapljic  na 2 žlici osnove.

Vir: Sanja Lončar, Frančiška Pirnar, Sabina Topolovec: Uživajte v naravi brez strahu pred klopi, 2013, zbirka Preverjene in naravne rešitve.

ZASTIRKE

Pri naravnem vrtnrjenju zastirke poskrbijo za ohranjanje vlažnosti zemlje, preprečujejo rast plevela, gnojijo zemljo. Kaj lahko vse uporabimo za zastirko?

Posušeno pokošeno travo, ki še ne cvete. Primerna je za cel vrt.
Listje in lubje. Zastirka iz listaje je nekoliko kisla, rade jo imajo jagode, robide, maline, kosmulje, ribez, sadno drevje,živa meje, grmovje.
Slama. Dobra zastirka, ker raspada zelo počasi.
Koprive. Narežemo na cca 20 cm dolge kose. Lahko uporabimo po vsem vrtu kot zastirko.
Gabezovo listje je dobra zastirka za paradižnike. Gabez lahko pomešamo s koprivami ali drugimi biološkimi odpadki in z njimi zastiramo zemljo na vrtu.
Paradižnikovi listi in zalistniki so dobri za zastiranje paradižnikom.

GNOJEVKA IZ KOPRIV

Biovrt potrebuje tudi gnojila. S koprivami lahko zalivamo vso zelenjavo razen fižola, graha, česna in čebule, ker ne marajo z dušikom bogate zemlje. Gnojevko iz kopriv prirpavimo tako, da koprive narežemo grobo in prelijemo z vodo. Do roba posode naj manjka kakih 20 cm, ker se ob razkroju tekočina dvigne in speni. Gnojevko pustimo kakih 10- 20 dni, takrat pravzaprav, ko se vretje umiri, je proces končan. Neprijetne vonjave preprečimo tako, da po površini posipamo kameno moko. Vsak dan premešamo, ker več kisika pripomore k hitrejšemu razkroju. Postavimo na sončno mesto. Pred uporabo redčimo v razmerju 1:10. 

ŠISANDRA

Med vsemi zelišči ima zelo širok oziroma najširši spekter delovanja. Tradicionalna kitajska medicina ji pripisuje moč, da neguje s petimi elementi vseh pet vitalnih organov: srce, jetra, pljuča, ledvica, vranico.

Šisandra jagode so suhi zreli sadeži kitajske plezalke »Schisandra Chinensis«. To super živilo ima dolgo zgodovino. Tradicionalno so ga uporabljali kot zeliščni tonik za celo telo, namenjeno krepitvi organov, še posebej ledvic. Kitajsko ime za Šisandra jagode je Wu-Wei-Zi, kar pomeni »5 okusov«.  Ima namreč kisel, sladek, grenek, pekoč in slan okus. Skratka  predstavlja ravnovesje petih okusov.

Šisandra je znana kot ohranjevalec mladosti.  Uporablja za bolj mehko, vlažno in sijočo kožo. Dobro vpliva tudi na možganske celice in um, izboljša spomin in okrepi vid.

Ker krepi energijo či, ki je življenjska energija vrača vitalnost in spolno moč. Blaži kašelj,  rešuje nespečnostne težave, nočno potenje, blaži slabost, oslabelost. Raziskave so potrdile, da blaži odziv človeka na stres, na zdravstvene težave kot so: težave z živčevjem, hormonska neravnovesja, srčno-žilna obolenja, prebavne motnje, aterosklerozo, povišan krvni sladkor. Vsebuje antioksidante, deluje proti raku in virusom, krepi jetra in živčevje. Skratka krepi imunski sistem, kar pomeni, da nas brani pred različnimi tveganji.     

Slika: Wikipedija

ALI VEŠ...

• Črevesje predstavlja 70% imunskega sistema.
• Klorofil, ki se nahaja npr. v ječmenovi ali pšenični travi, koprivah, algah očisti telo težkih kovin.
• Če imate amalgamske zalivke v zobeh, telo očistite najbolje z algo klorela in jemanjem čemaževe in koriandrove tinkture, ki pomagata očistiti težke kovine tudi iz živčevja in možganov. 
• Izdelek Biobran iz riževih otrobov in encimov gob šitake je preparat, ki povečuje imunsko odpornost. Že po 1 tednu jemanja pripravka se poveča število celic ubijalk kot del imunske obrambe za 10 x. 
• Adaptogene rastline in gobe, ki jih poznajo tradicionalne medicine in potrjeno pomagajo človeku, da se lažje prilagodi situacijam, podpirajo ga celostno so:  sibirski ginseng, maca, šisandra, ašwaganda, rožni koren, mačji krempelj, gobe reiši, ameriški slamnik.  
• Hren deluje proti virusom in bakterijam. Pri klinični študiji se je pripravek iz hrena in kapucinke izkazal skoraj enako učinkovit kot antibiotik pri sinusitisu in  bronhitisu. 
• Le eterično olje kraškega šetraja ali eterično olje čajevca delujeta tako na viruse, bakterije kot na plesni, glivice in zajedavce v/na človeku. 
• Alfred Vogel ( ljudski zdravnik) je priporočal najpogosteje sirotko in kalcij. Kalcij je pomemben bazičen element, ki skrbi za nevtraliziranje kislih ostankov v telesu. Jemanje kalcija je priporočljivo tudi pri težavah z dihali. Viri kalcija so: siri, sezam, šipek, mandlji, koprive, amarant, lešniki, kreša, ohrovt, soja, lan, suhe fige, regrat, rukola, čičerika, peteršilj.

Vir: Adrina Dolinar, Sanja Lončar: Adijo prehladi, 2014

KAJ PRAVI, DA POMAGA PRI TEŽAVAH Z DIHALI, TRADICONALNA KITAJSKA MEDICINA?

Alge- hladijo kri, vlažijo sluznice, redčijo sluz
arašidi- vlažijo pljuča, spodbujajo vranico in trebušno slinavko
banane- vlažijo pljuča in debelo črevo
beluši krepijo pljuča in ledvica
brazilski oreščki- krepijo pljuča, vranico, slinavko
breskev- vlaži pljuča in ureja prebavo
cvetača- odpravlja vročino v pljučih in želodcu
gobe- redčijo sluz in lajšajo izkašljevanje
redkev- redči sluz v pljučih in prebavilih
hren- greje, omili napenjanje in krče, mehča sluz, lajša izkašljevanje
hruška- odpravlja vročino v želodcu in krepi pljuča
ingver. krepi dihala, redči sluz, krepi vranico, slinavko in želodec
kokosovo olje- vlaži sluznice
kurkuma- suši sluz in  greje
mandlji- vlažijo pljuča
oljčno olje. vlaži sluznice, deluje protivnetno
oreh- krepi ledvice in pljuča
pistacija- vlaži pljuča in kožo

Vir: Adriana Dolinar, Sanja Lončar: Adijo prehladi, 2014


 

ZAČIMBE, KI GREJEJO ALI HLADIJO

Začimbe in rastline, ki hladijo in gasijo presežek ognja v telesu, pomagajo jetrom, če vsebujejo grenčine: citronka, klasasta meta, koper, encijan, melisa, rman, navaden slez, slezenovec, ameriški slamnik, prava kamilica, pravi pelin, sivka, šentjanževka. grantano jabolko, robide, boraga, ognjič, neem (nim). Zelenjava: beluši, hmeljevi vršički, regrat, limona.

Začimbe, ki grejejo: poper, hren, čili, šetraj, klinčki, muškatni orešček.
Proti lenemu metabolizmu, začimbe, ki grejejo: bazilika, cimet, brinove jagode, čebula, česen, galgant, hren, ingver, kardamom, klinčki, kumin, muškatni orešček, šetraj, majaron, rožmarin.

ZGAGA IN ŽELODČNE TEŽAVE

Adriana Dolinar in Sanja Lončar sta v knjigi Konec zgage in ostalih želodčnih težav zapisali, da paradoksalno glede na uporabo ekstremne količine vseh zdravil, ki jih lahko dobimo brez recepta za zmanjšanje želodčne kisline, v resnici samo kakih 10% ljudi v resnici trpi za prekomerno kislino. V resnici gre za pomanjkanje kisline. Z uporabo takih sredstev si problem samo trenutno olajšamo, ustavimo pekočo zgago, a problem v bistvu še povečamo. Z zmanjšanjem kisline, ki jo potrebujemo za prebavo, poslabšamo presnovo in trpimo bodisi za zaprtji ali driskami. Dostikrat zamenjujemo vzroke in posledice. Zdrave sluznice ohranja pitje dovolj tekočine, pravzaprav vode. Občutek žeje s starostjo peša, oziroma dosti ljudi zamenjuje občutek žeje z občutkom lakote, zato je dehidracija dostikrat vzrok vseh naših težav. Naravno zdravilo Iberogast umirja razdraženost želodce, zmanjša prekomerno izločanje solne kisline, spodbuja preohlapne mišice in sprošča prekomerno zategnjene, poveča izločanje zaščitne sluzi v želodcu, deluje celo protivnetno in najvažnejše, daje boljše rezultate kot sintetična zdravila. Zdravilo je sestavljeno iz sledečih zelišč: obrečnega grenika, zdravilnega gozdnega korena, prave kamilice, navadne kumine, pegastega badlja, navadne melise, poprove mete in golostebelnega sladkega korena.

Kako  si lahko pomagamo?
Pijmo dovolj tekočine- vode čez dan, a ne po obroku, ker tako razredčimo prebavne sokove, ki so pomembni za prebavo, zmanjšamo delovno temperaturo želodca.
Jejmo manjše obroke po večkrat, na ta način bomo manj obremenili želodec in tudi zaklopke.
Pazimo na ritem prehrane ter dobro prežvečimo vsak grižljaj.
Temperatura hrane naj bo temperatura telesa- mlačna. Ne ekstremno hladna, ne ekstremno vroča.
Uživajmo zmerno začinjeno hrano.
Uporabljamo dobro sol, kot je himalajska na primer. Telo potrebuje sol, a ne nenaravno, rafinirano, predelano v oblike kozervansov, z dodanim umetnim jodom. Taka sol telesu škodi.
Ohranjajmo zmerno težo. Debelost stiska želodec in moti njegovo gibanje.

Preberi več



 

ČIŠČENJE MADEŽEV S TKANIN

S tkanin madeže najlažje očistimo, dokler so sveži.

Sadje- limonin sok ali kislo mleko ali splakovanje z mlačno milnico.
barvila, laki- alkohol
čaj- vroča voda ali mlačna milnica..
čokolada- mlačna milnica ali alkohol.
črnilo- kis, alkohol, mlačna milnica
šminka- kis, alkohol, mlačna milnica.
kava, kakav-mlačna milnica
kri- namakanje v slani vodi, pranje v milnici.
mast- alkohol, pranje v milnici.
olje- bencin, nato vroča voda.
mleko- mlačna milnica, očistimo z alkoholom.
rja- limonin sok
sokovi- sol. nato milnica, nato mlačna milnica.
smola-.alkohol.
tobak- raztopina limoninega soka z vodo nato splakovanje.
trava- alkohol, mlačna milnica nato prekuhavanJe.
rdeče vino- sol, nato pranje.
vosek- prelikamo madež, (ki ga prekrijemo s časopisnim papirjem, pivnikom  in blagom), pranje v vroči milnici.

Vir: Sabina Alibegić: Moja prva šivarica, 2013

ZA DOBER SPOMIN IN VISOKO STAROST

V receptih naših babic najdemo rastline in živila, ki omilijo staranje:

• kislo zelje, zelnica,
• česen, čemaž
• ovseni kosmiči,
• matični mleček,
• cvetni prah,
• sadje, zelenjava.

ZA ZDRAVO SRCE

Grozdje je koristno sicer za ožilje in celoten organizem, a tudi za srce. Čisti in obnavlja kri, znižuje holesterol.

Ostale rastline, živila:

• gozdne jagode,
• hren z medom,
• čebulni sok,
• surov krompirjev sok,
• rman, kot čaj
• rdeči ribez, jagode
• kumare
• plahtica kot čaj
•  korenine regrata in vijolice v čaju.

SMRČANJE

Smrčanju se lahko izognemo tako, da se izogibamo spanju na hrbtu in zvečer grgramo slano toplo vodo. Priporočajo celo izpiranje nosnic s toplo vodo. Smrčanje je bolezen v grlu ali sapniku.

ZNIŽAJMO KRVNI SLADKOR

Rastline in živila, ki vplivajo na znižanje sladkorja v krvi:

• lisit borovnic in jagod v čaju. Na 1 liter vode prgišče suhih listov. Pijemo čaj 21 dni, prekinemo za 15 dni.
• plešec, vsak dan popijemo 2-3 skodelice preliva iz 4 žličk posušenega preliva.
• koprive kot poparek.
• svež jagodni sok
• jemo dušene bučke
• kislo zelje, najbolje, da ga uživamo presno na tešče
• muškatni orešček, ribamo ga v jedi
• beluši
• hren
• kumarice
• fižolove luščine v čaju
• limonin sok brez sladkorja 
• potrošnik v čaju
• brezovi listi v čaju
• med, a tukaj je pri diabetih potrebna stalna kontrola
• robida, listi v čaju, sadeži.
• žajbelj
• stročji fižol
• oves

SINUSI

Pri težavah s sinusi si lahko pomagamo z naravnimi recepti.

Hermelikino žganje uporabimo, da si odpremo sinuse. Nekaj kapljic hermelikinega žganja si nakapamo v nos. Lahko, da nas bo močno peklo,. a čez nekaj dni po postopku, se začnejo sinusi čistiti. Hermelikino žganje si vtiramo tudi v čelo in tilnik. Namesto hermelikinega žganja lahko uporabimo propolis.

Hren je čudovit čistilec dihalnih poti, Lahko ga uživamo presnega ali pa ga vdihavamo.

Inhaliramo paro smrekovih, jelkinih, borovih iglic;  meto; evkalipt; kamilice; česen; rman; sivko; žajbelj ali seneni drobir. Pomaga tudi vdihovanje pare, v kateri smo razstopili pest morske soli.


.

OBRABA HRUSTANCA NA KOLENU

Naše babice so prisegale na recept, ki naj bi pomagal pri obrabi hrustanca na kolenu. Za zdravilno mešanico potrebujemo: sveže ali suhe brinove jagode, maslo iz kravjega mleka in smrekovo smolo. V se skupaj zmešamo pri cca 35 stopinj C. Počakamo en dan, preden precedimo. Boleče mesto namažemo na tanko, čez folijo za živila in krpo. Terapijo izvajamo en teden vsak večer. Prekinemo za 1 teden in spet ponovimo. Po 3- 4 tednih naj bi bolečine prenehale. Če bi se koža vnela, dodamo več masla.

Vir: Zeliščarski recepti naših babic, Bucik, 2010

NARAVNA NEGA LAS

Lase si lahko pobarvamo (do neke mere) tudi sami doma. Temne lase barvamo tako, da na skodelico vode damo 1-2 žlički pravega čaja in vremo pol ure. Lase najprej operemo, potem prelijemo s precejenim čajem in pustimo pol ure na glavi, potem izperemo. Če uporabimo blažji čaj, ne potrebujemo niti izpiranja. Močnejši je čaj, temnejši je odtenek las.

Naravne rjavolaske postanemo tako, da si pripravimo čaj iz orehovih listov. Posušene orehove liste v razmerju pest listja na liter vode, prelijemo z vrelo vodo in pokrijemo in pustimo stati 15 minut. Tekočino precedimo in vtremo v lasišče. Močnejši odtenek dobimo če damo pest listov na skodelico vode.

Barvo za lase si pripravimo iz orehove skorje in čebulnih lupin. Najboljša je rdeča lupina. Vse skupaj prelijemo z vodo in kuhamo, pustimo čez noč, pa spet prekuhamo. Ohlajeno natočimo v steklenico in shranimo. Za eno barvanje je dovolj 1/4 litra tekočine. Nanesemo jo na oprane, že skoraj suhe lase.

 

NASVETI, KAKO UBLAŽITI KAŠELJ

Proti kašlju odlično pomaga čebulni sirup. Karameliziramo 2-3 žlice sladkorja, ko porjavi, ga zalijemo s pol litra vode in vanjo narežemo natanko 2 rdeči čebuli. Počasi vremo nekaj minut, precedimo in pijemo po žličkah večkrat na dan.

Sirup iz smrekovih vršičkov in trpotca.  V maju in juniju naberemo smrekove vršičke in ozkolistni trpotec, ki ga spremo pod vodo. S strojčkom za meso zmeljemo oboje zmeljemo. Maso zavijemo v kuhinjsko krpo in iztisnemo sok. Sok zmerimo, kuhamo pokrit, pene pobiramo. Ko se neha peniti, damo damo na liter tekočine 1 kg sladkorja in kuhamo, da se sladkor stopi. Ohlajen sirup pretočimo v stekleničke, zamašimo tako, da na vrat steklenice damo krpico, ki jo zatisnemo z gumico. Okus lahko izboljšamo z vaniljevo paličico ali 1 dl žganja na liter soka.

Jabolčni kis, ki ga jemljemo nakapanega na sladkor 3-4 x dnevno. Zdravi celo oslovski kašelj.

Laneno olje pomaga proti hripavosti , zbadanju v pljučih in kašlju. 3x na dan po eno žlico. 

Hren in med. Podobno kot črna redkev in med pomaga proti bolečinam v prsih in krvavemu kašlju. Hren nastrgamo, zmešamo z medom, damo v kozarec za vlaganje, dobro zapremo, jemljemo 3 x na dan po eno kavno žličko. Enak postopek je s črno redkvijo.

Cimet. 3 noževe konice cimeta v prahu zmešamo v vino in vzamemo zjutraj in zvečer.

Gosja trava pomaga celo proti oslovskemu kašlju. Žlico narezane gosje trave kuhamo v mleku do vrenja, pustimo stati, uživamo po malem čez dan.

Proti hripavosti pomaga jajčni rumenjak in med, 6-8 x na dan po 1 kavno žličko uživamo dobro zmešano.

Nočni kašelj ublažimo s čajem iz lovorovih listov. Pol litra vode in lovorjeve liste kuhamo, da se tekočina povre na polovico. Sladkamo z medom, pijemo večkrat na dan.

Fige, rozine zmeljemo ali zrežemo, polijemo z žganjem in zažgemo žganje. Tekočina, ki ostane je dobra proti kašlju. Uživamo po kapljicah čez dan.

Žajbelj. Veliko žlico sladkorja in 8 listov žajblja karameliziramo, zalijemo z zajemalko mleka in prevremo. Precedimo in še vroče pijemo. Pomaga tudi zvarek iz sladkorja, vode in žganja.

Ozkolistni trpotec. Zmeljemo 1 kg trpotca in dodamo 1 kg sladkorja. Zmešamo, damo v kozarec s širokim grlom, zapremo s celofanom in damo za 3 tedne na sonce. Sok precedimo skozi krpo v temno steklenico in shranimo. Deluje proti prehladu, pljučnici in kašlju. Jemljemo 1 veliko žlico zjutraj in zvečer.

 Vir: Zeliščarski recepti naših babic, Bucik, 2010