DIVJI KOSTANJ (aesculus hippocastanum)

DRUŽINA: SKLEDIČNICE
Druga imena: divji kostanj, jeloš, navadni divji kostanj

ZNAČILNOSTI: Je do 30 m visoko drevo, ki raste v parkih, drevoredih, gozdovih, ob cestah. Cvete maja. Cvetovi so belo-rožnati in grozdaste oblike. Plod je kostanj in je skrit v ježici.

Zdravilne učinkovine so v listih, cvetovih, skorji, ježicah in plodovih. Stara ljudska vraža pravi, da trije kostanji v žepu človeka obvarujejo pred vsako boleznijo.

NABIRANJE: V marcu in aprilu nabiramo lubje, v maju cvetje, zrele plodove pa septembra in oktobra. Plodove še sveže olupimo in zmeljemo v moko, posušimo na krušni peči ali v pečici, zdrobimo v prah in hranimo v temnem prostoru.

UČINKOVINE: Saponini, čreslovine, smola, olja, grenčine, maščobe, škrob v plodovih, aescin, tanini, flavonglikozidi.

Najbolj učinkovito pomaga pri ožilju: pri krčnih žilah, venah, hemoroidih, malariji. Napenja stene ven, pomaga, da kri bolje kroži po žilah. Z raziskavami dokazano pomaga tudi pri zdravljenju krhkih kapilar, zmanjšuje njihove poškodbe, krepi njihove stene, zavira vnetja, varuje pred prostimi radikali. Pomaga pri venskemu popuščanju, ki povzročajo otekanje nog. V obliki krem in obkladkov lajša športne poškodbe.

PRIPRAVA IN UPORABA

Kostanjev prah (prašek) uživamo pri razširjenih venah, odprtih ranah zaradi počenih žil, zmečkaninah, anginah, katarjih, krvnih strdkih, prebavnih motnjah, ozeblinah, ledvenem useku, zlomu, protinu in kapi ter pri kožni tuberkulozi. V začetku bolezni jemljemo 3 krat dnevno, za noževo konico prahu, pomešano s hrano. Po izboljšanju staja jemljemo prašek dvakrat dnevno, kasneje samo še enkrat dnevno. Pri edemih, hemoroidi in krčnih žilah lahko pijemo po jedi poparek ene žličke zdrobljenega kostanja z 200 ml vrele vode. Pijemo 1-3 krat na dan. Kapsule (75 mg) jemljemo 3 krat na dan med jedjo.

Čaj iz listov: Čajno žličko posušenih kostanjevih listov prelijemo s skodelico vrele vode in pustimo 10 minut, nato precedimo. Čaj sladkamo z medom. Tak čaj raztaplja sluzi in pomaga pri izkašljevanju.

Čaj iz skorje in plodov pijemo pri notranjih krvavitvah, belem toku, kronični driski, povečani prostati, razširjenih venah.

Čaj iz cvetov: 2 čajni žlički cvetov prelijemo z 1/4 vrele vode. Pijemo 2 skodelici čaja, ki pomaga pri venah. Pospešuje pretok krvi in s tem preprečuje zastajanje krvi.

Kopel: Svež kostanj narežemo na drobne koščke in jih skuhamo (po želji lahko dodamo tudi nasekljane kostanjeve liste), dokler ne dobimo goste tekočine, ki ji dodamo toplo vodo. Mešamo tako dolgo, da se speni in dodamo kopeli.

Pomaga pri revmatičnih obolenjih, pri protinu, ozeblinah, ledvenem useku, povečani prostati. Sedežna kopel pomaga pri hemoroidih. Kopeli za stopala dodajte še žličko timijana (listov).

Tinktura iz cvetov: Cvetje namočimo v domače žganje in ga po 8 dneh precedimo. Pater Ašič svetuje, da za nastajanje tinkture počakamo 3 tedne, namočeno cvetje v žganju pa postavimo na sonce ali poleg štedilnika, da se izloči čim več učinkovin. S pripravkom tinkture si natiramo noge pred spanjem. Tinkturo uporabljamo za živčne bolečine in natiranje pri revmi.

Tinktura iz plodov: 2 žlici kostanjeve moke in 2 žlički mletih listov prelijemo s pol skodelice vinjaka. Vse skupaj zlijemo v steklenico, jo dobro zapremo in pustimo stati 14 dni, potem odcedimo in prelijemo v temno stekleničko in jo dobro zapremo. S tinkturo si natremo sklepe in spodnji del nog ali zgornji del telesa.

Krema: Kostanjevo moko in pšenično moko zmešamo v razmerju 1:1, prilijemo kis, in mešamo, dokler se ne zgosti. Prizadeto mesto lahko kar namažemo ali pa nanesemo kremo na bombažno obvezo, ki jo pritrdimo na boleče mesto.

OPOZORILO: Pripravkom ne dajemo otrokom, ne jemljemo med nosečnostjo in dojenjem, če imamo težave z ledvicami. Bolniki, ki jemljejo zdravila proti strjevanju krvi, naj se pred uporabo posvetujejo z zdravnikom. Velike količine so lahko strupene. Zunanja uporaba v redkih primerih sproži alergično reakcijo.

Vir: Naravna zdravila, MK; 2007

NAVADNI RMAN (Achillea millefolium)

DRUŽINA: NEBINOVKE
Druga imena: navadni rman, grenki rman, kačjek, mezinec, korocvetnik, krvarnik, oškerc, rja, ruja, škarucelj, škrebec, škrot, škrotovec, jezičec, kaček, korocvet, skrebec, zavrelec, zobci
Značaj: hladen, suh. Okus sladek, stiskajoč, blago grenkega okusa.
Uporabni deli: listi, cvetovi
ZNAČILNOSTI: Je trajnica iz družine nebinovk. Prvotno izvira iz dežel zmernega podnebnega pasu od Evrope do osrednje Azije. Razširjen je tudi po Severni Ameriki, Novi Zelandiji in Avstraliji.

Raste na sončnih in pol senčnih prostorih na suhih tleh. Zraste do 50 cm visoko. Cvete rdeče-roza-belo, odvisno od sorte. Pri nas so cvetovi pretežno bele barve.

Cvete v socvetju od junija do oktobra. Nabiramo celo zel ali samo cvetove. Cvetove nabiramo od junija do oktobra, spomladi nabiramo mlade liste, od poletja do jeseni pa cvetoče poganjke. Rman lahko posejemo tudi v lončke, kasneje ga preselimo na vrt, ali pa posejemo kar direktno na vrt. Ker je nezahtevna rastlina in uspeva v revni suhi zemlji, raste tudi v neobdelani zemlji v kotu vrta. Po končanem cvetenju rastlino porežemo do korenin.

Že stare civilizacije so ga uporabljale za zaustavitev krvavitev in kot razkužilo.

NABIRANJE: Stebla režemo tik nad tlemi, nato pa obesimo, da se posušijo. Cvetovi ne smejo počrneti, ker izgubijo učinkovine, zato sušimo na prepišnem prostoru v senci. Ko so stebla suha, jih narežemo na koščke in shranimo v temne steklenice ali kozarce.

UČINKOVINE: Eterično olje, alkaloid, organske kisline, smole, kalij, grenčine, tanini, salicilna kislina

KAJ ZDRAVI: Pomaga tako, da poživlja krvni obtok, celi rane, hitro ustavi krvavitev in zmanjša vnetje, spodbuja delovanje ledvic, čisti kri, znižuje visok krvni tlak. Pomaga proti trebušnim krčem, izboljšuje prebavo, je antiseptik, pomaga celo pri protinu in trombozi. Tako vsestransko učinkovitost najdemo pri redko kateri rastlini, morda le pri kamilici. Pomaga proti težavam v meni, težavam v trebuhu, vnetju jajčnikov, vnetju živcev na rokah in nogah, navalih krvi v glavo, vrtoglavici, slabosti, proti težavam z očimi, ki jih spremlja solzenje, zbadanju v očeh in krvavenju iz nosu, mastni koži... Pri vročičnih stanjih vzpodbuja potenje in zmanjša temperaturo. Za boljši učinke ga jemljejo s črnim bezgom. Deluje na tok žolča in delovanje jeter.

Prežene napade migrene. Pospeši tvorbo krvi, pomaga proti boleznim kostnega mozga, kostnim abscesu. Skupaj s kolmežem naj bi ustavljal pljučnega raka sledeč ljudskemu zdravilstvu. Čaj preprečuje napenjanje, želodčne krče, motnje na jetrih, vnetje želodca in črevesja, motnje krvnega tlaka.

PRIPRAVA IN UPORABA
Poparek ali čaj pripravimo tako, da 10-20 ščepcev listov in cvetov damo v pol litra vode. Čaja ne sladkamo. Pijemo ga 2-3 skodelice dnevno pri prej naštetih težavah. Čaja si skuhamo samo toliko kot ga potrebujemo, saj na svetlobi počrni in se pokvari. Manjšo dozo pripravimo tako, da žličko rmana prelijemo s skodelico vroče vode in počakamo 10 minut.

Rman pijemo največ 6 tednov, potem kuro prekinemo najmanj za 4 tedne. Čaj pospešuje delovanje ledvic, ustavlja notranje in zunanje krvavitve želodca, črevesja, pljuč, ledvic, maternice, mehurja, sečevoda. Nekateri avtorji mu pripisujejo največjo učinkovitost prav pri notranjih krvavitvah in vnetjih. Čeprav naj ne pozabimo, da odpravlja katar mehurja, močenje postelje in bolezensko tiščanje na vodo. Čaj zdravi tudi dihala. Lahko ga vdihujemo (inhaliramo) pri nahodu. Odličen je za kostni mozeg in vzpodbuja tvorbo krvi. Učinkovit je tudi pri kostnem abscesu.

Čaj vpliva na dotok krvi v srce, ureja kroženje krvi (znižuje krvni tlak), regulira srčni utrip in zdravi okvaro srčne mišice ter angino pektoris. Deluje še pri nespečnosti in živčnosti.

Čajna mešanica za boljšo prekrvavitev: 2 žlički rmana in žličko gloga prelijemo z dvema skodelice vrele vode. Pustimo 15 minut, potem precedimo. Pijemo mlačen čaj.

Obkladek pripravimo tako, da damo pest cvetov in listov na liter vode. Uporabljamo ga za kopeli, izmivanje, tak prevretek je primeren tudi za klistir. V prevretek lahko namočimo laneno ali bombažno krpo in jo še toplo položimo na prizadeto mesto. Obkladki lajšajo trebušne in menstrualne krče.

Rmanovi obkladki pomagajo pri celjenju odprtih ran, lažjih opeklin.

Kopel za noge pospešuje cirkulacijo in tako ugodno vpliva preventivno na bolezni ven.
Kopel za celo telo 2 prgišči rmana s 4 skodelicami vrele vode, pustimo namakati nekaj ur. Pred kopeljo mešanico precedimo in jo zlijemo v vročo vodo. Kopamo se lahko največ 10 minut.

Kopel za poživitev ledvic in ustavljanje notranjih krvavitev: naredimo dvojni odmerek kot za čaj, a dodamo vodi za kopel. Drug način je, da prgišče rmana prelijemo z dvema skodelicama vode in pustimo, da se cvetje namaka nekaj ur. Mešanico potem precedimo in dodamo vroči kopeli. Kopamo se največ 10 minut. Kopel je lahko tudi samo sedežna (ženske težave, hemoroidi). Vsekakor pa je bolj učinkovita, če jo kombiniramo s pitjem čaja.

Nekateri celo pravijo, da je kopeli treba obvezno kombinirati s čajem, da dosežemo zdravilni učinek, kar velja predvsem pri krvavitvah.

Mazilo: rman in trpotec kuhamo s svinjsko mastjo. Dobimo mazilo, ki deluje antiseptično in odlično celi rane.

Tinktura rmana pomaga pri vnetju ven.

Spomladanska palačinka: 2 jajci, 2 žlici moke, 2 žlici mleka, vse skupaj, zmešamo z dvema žlicama nasekljanih rmanovih listov. Solimo po okusu, začinimo z majaronom. Spečemo na maslu, za nadev namažemo skuto in kislo smetano, ki jo lahko rahlo osolimo.

Sorta sladki rman se uporablja tudi kot začimba, jedem daje aromo mošusa. Liste pehtranovega rmana uživamo presne, nasekljane z maslom na kruhu ali v solatah. Nasekljane lahko dodamo skuti in zelenjavnim jedem, ki so težje prebavljive. Rman tudi pripomore tudi k lažjem izločanju vetrov. Enako lahko poskusimo z navadnim rmanom. Včasih so v industriji piva nadomestili hmelj z rmanom. Za začimbo se uporabljajo mladi sveži listi.

Rmanov prah uživamo pred operacijami, da zmanjšamo krvavitve. Za prah nabiramo najbolj samo lističe, ki se hitreje sušijo. Naberemo jih tik pred mlajem ali po njem, ko vsebuje najmanj sokov in se bo hitro sušil. S tem se izognemo nevarnosti morebitnega plesnenja.

Opozorilo:
Čaj proti črevesnim in želodčnim motnjam ne smemo sladkati. Včasih pride pri uživanju čaja do kožnih reakcij, pri zelo občutljivih ljudeh lahko alergično reakcijo povzroči že stik kože z listi. Pri osebah s svetlo poltjo lahko ob uživanju rmana koža postane preobčutljiva za sočne žarke. Nekateri avtorji odsvetujejo ali celo prepovedujejo uporabo rmana med nosečnostjo ali dojenjem. Veliki odmerki lahko izzovejo vrtoglavico in glavobol.

Vir: Maria Treben: Zdravje iz božje lekarne
Ančka Tomšič: Sto slovenskih stez do zdravja
Naravna zdravila, MK ;2007
Peter Pukownik: Almanah letnih časov (zbirka Sveta Hildegarda)
Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994

Velika knjiga o zeliščih, MK; 2010

LOVOR (Laurus nobilis)

Druga imena: lovorika, lorbar
DRUŽINA: LOVOROVKE
UČINKOVINE: eterična olja, grenčine, škrob, sladkor, maščobna olja.
Zdravilne lastnosti: lovorovo olje deluje razkužilno, uničuje glivice, krepi. Mazila blažijo revmatične bolečine, izpahe, modrice. Pomaga pri lajšanju razjed in vnetij v ustih. Lajša prebavne motnje, črevesne krče, napenjanje. Pomaga proti želodčnim razjedam. lovorovo olje pospešuje prekrvavitev in razkužuje.

ZNAČILNOSTI: Lovor je od nekdaj simbol uspeha, izjemnih dosežkov (lovorov venec). Spada v družino lovorovk, prihaja iz Azije in je razširjen predvsem po Sredozemlju.

Je trajnica. Raste samoniklo ob morju oziroma na obali kot grm ali drevo. Zrelo drevo raste več kot 20 let in doseže do 10 metrov višine. Spomladi cveti belo-rumeno. Poleti se cvetovi spremenijo v temno vijoličaste jagode.

Gojimo ga tudi kot okrasno rastlino v vrtu ali v čebrih in loncih na balkonu, če ne živimo v sredozemskem podnebju, da ga lažje prezimimo. Za rast mu odgovarja bogata zemlja. Če želimo lovor razmnoževati, potrebujemo moško in žensko rastlino. V loncih ga moramo oblino zalivati in bogato gnojiti predvsem poleti.

Lovor prezimi v temnem prostoru pri temperaturi med 13 in 40°. Je zimzelen grm ali drevo s suličastimi listi, ki imajo valovit rob. Spomladi lovor obrezujemo, z obrezovanjem ga vzgojimo v različnih okrasnih oblikah, na primer v obliki piramide.

Če lovor vzgajamo v loncu, lahko liste obiramo vse leto. Liste uporabljamo sveže ali posušene v kuhinji kot začimbo v joti, fižolovih enolončnicah, ričetu, pri vloženih gobah in drugih vlaganjih v kis, pri jedeh iz divjačine, omakah, ribah, juhah in zeljnih jedeh. Listi so trdi in neprimerni za uživanje, imajo pa odlično aromo, ki se razvije pri daljšem kuhanju, zato ga jedem dodajamo na začetku kuhanja. Dodamo dva ali tri liste na velik lonec. Iz listov lahko pripravimo tudi aperitiv, in sicer tako, da namočimo na 1 liter žganja10 listov in pustimo stati 3-4 tedne. Potem precedimo oziroma odstranimo lovorove liste in aperitiv je pripravljen.

Liste posušimo v temi ali senci, da ohranijo barvo.
Iz listov in jagod stiskajo olje, ki se uporablja v industriji parfumov.

PRIPRAVA IN UPORABA
Lovorjevo olje: Deluje proti krčem, bolečinam in zgoščanju krvi. V aromaterapiji se lovor uporablja pri stanju izčrpanosti, težavah s spominom, depresiji in povsod, kjer želimo vzpodbuditi hitro regeneracijo telesa. Nekateri trdijo, da je najboljše za ustvarjalce, ker prebuja intuicijo.
Olje pospešuje prekrvavitev tkiva, zato se uporablja za masažo, proti opeklinam, otrdelosti sklepov, športnih poškodbah. Ljudska medicina olje uporablja tudi pri zdravljenju živali npr. pri vnetju kravjih vimen.


Lovorjev kis: v litrsko steklenico damo 10-15 lovorovih listov (lahko tudi vejico) in žlico koromačevih semen. Liste prelijemo z jabolčnim kisom, ki mora liste popolnoma prekriti, drugače lahko splesnijo. Steklenico dobro zapremo in za nekaj tednov (najmanj 2) postavimo v temen in hladen prostor.

Kulinarika: kot začimba se uporablja za začinjanje fižolovih jedi, krompirjeve juhe, ričeta, jote, golaža, paprikaša, ragujev, obar in divjačine. Dodajmo ga marinadam in kisu za vlaganje zelenjave. Poda se k ovčetini, ki ji prekrije neprijetne vonj. Pri pripravi jedi je ponavadi dovolj en sam list, da nam jed ne bi postala grenka. Dodamo ga na začetku kuhanja. Lovor je nepogrešljiva začimba v francoski in sredozemski kuhinji. Lovor je pomembna sestavina zeliščnega šopka, ki ga imenujejo bouquet garni: lovor, materina dušica (timijan), peteršilj in poprova zrna. Posušeni lovorovi listi ohranijo aromo eno leto.



Krompir z lovorjevimi listi
Sestavine za 4-6 oseb:
Olivno olje,
1 kg olupljenega krompirja, narezanega na 1,5 cm debele rezine,
2 večja sesekljana stroka česna,
4 veliki lovorovi listi,
sol,
sveže mlet poper,
450 ml zelenjavne juhe (osnove).


Postopek: Keramično ognjevarno posodo namažemo z olivnim oljem, dno pokrijemo s polovico rezin krompirja, česna in lovorovih listov. Solimo in popramo po okusu ter prelijemo z 2 žlicama olivnega olja, postopek ponovimo še z drugo polovico sestavin. Prelijemo z jušno osnovo, zavremo in pokrito kuhamo na majhnem ognju 25-30 minut, dokler se krompir ne zmehča in vpije vse tekočine. Preden serviramo, odstranimo lovorjeve liste.

Kopel proti revmatizmu: skuhamo močan lovorjev čaj in ga vlijemo v kad pri kopanju.

Obkladki pri zvinih, nategnjenih kitah, ohromelosti: nasekljane lovorove liste namočimo v alkohol za več tednov, precedimo in uporabljamo za obkladke.

Mazilo, ki vsebuje olje, pomaga pri poškodbah kože, oteklinah, turih.

Lovorjevi listi ali izvleček iz listov je odličen insekticid.  Zatira rjavega in malega mokarja, če se izvleček doda moki. Še posebej uspešen je v kombinaciji z rožmarinovim eteričnim oljem.  Ljudska praksa pa je taka, da se moki ali suhemu sadju enostavno dodajo lovorovi listi, da se prepreči razvoj črvov in  moljev.  


Opozorilo:
Lovorovo olje pri zunanji uporabi lahko izzove alergične reakcije, prav tako listi, ki jih dodajamo kuhi. V velikih količinah je lovor narkotik, zato bi preveliko pitje čaja lahko povzročilo izgubo zavesti. Eterično olje ni primerno za uživanje. Tudi med nosečnostjo ni zaželena uporaba listov, ker so lovorjevi plodovi abortiv.

Viri: Naravna zdravila, MK; 2007
Nadja Nussdorfer: V krajestvu začimb

Velika knjiga o zeliščih, MK; 2010

NAVADNI LAN (Linum usitatissimmum)

DRUŽINA: BROŠČNICE
Druga imena: preslej
Značaj: vlažen, topel, sladek, olje suši
Učinkovine: maščobne kisline omega 3, beljakovine, sluzi, glikozidi.

ZNAČILNOSTI: Lan je enoletnica. Raste na sončnih in pol senčnih legah na vseh vrstah tal. Zraste do 70 cm visoko. Cvete od junija do julija.

Navadi lan je ena najstarejših kulturnih rastlin. Poznali so ga že v mlajši kameni dobi, danes pa ga gojijo po vsem svetu. Pri nas ga gojijo največ v Beli krajini, za izdelavo platna.

KAJ ZDRAVI: Kot zdravilo uporabljamo laneno seme. Glavna učinkovina je rastlinska sluz, maščobne kisline, vlaknine, linolenska kislina. Vlaknine pomagajo pri lažjem odvajanju, zato 2 do 3 žlice semena dodajamo v obroke. Znižuje holesterol, varuje pred obolenji srca in ožilja. Raziskava leta 2001 je potrdila, da laneno seme zdravi ledvična obolenja, leta 2000, da dobro vpliva na arterosklerozo. Laneno olje pomaga ohranjati dober vid pri težavah z mrežnico in drugih starostnih težavah z vidom (siva mrena). Laneno olje je pomemben vir esencialnih maščobnih kislin, ki lahko pomagajo preprečevati nabiranje maščob v tkivih. Laneno olje je najbolj koncentriran rastlinski vir omega 3, ki ga najbolj primanjkuje vegetarijancem. Vpliva dokazano pozitivno na ravne holesterola, zdravje srca in ožilja, pri zdravljenju kožnih bolezni kot so izpuščaji in psoriaza.

V ljudskem zdravilstvu je bil čaj zdravilo za revamtizem in bolezni jeter predsvem zato, ker je kot odvajalo odplavljal strupene snovi iz telesa.

Kura pri kronični zaprtosti lahko traja 3 mesece. Po obroku popijemo najmanj kozarec vode. Preventivno uživanje po 1 žlico lanenih semen na dan preprečuje tvorbo ledvičnih in žolčnih kamnov. Uživanje lanenega semena naj bi pomagalo izboljšati delovanje jeter. Laneno seme zmeljemo z mlinom za drobtine (multipraktik) ali pa ga zmletega že kupimo, če vemo da je sveže, ker seme hitro oksidira in spremeni okus v žarko v 4-5 dneh. Zato priporočajo, da ga zmešamo z medom, zgoščenim grozdnim sokom in češminovo mezgo. Tak izdelek je bil na prodaj pod imenom Linosan.

PRIPRAVA IN UPORABA

Čaj iz lanenih semen: s skodelico vode prelijemo eno do dve žlici semen (najboljše so sveže zmleta). Semena naj se namakajo 20 minut. Vodo precedimo in malo segrejemo. Čaj grgramo ali pijemo. Pomaga pri vnetju sluznice v ustni votlini, vnetju sluznice, žrela in dlesni. Omili izkašljevanje. Pomaga pri pljučnih, črevesnih in želodčnih težavah, hripavosti, slabem apetitu. Čaj zdravi tudi mehur in ledvica.

Olje pomaga pri revmatičnih obolenjih, blaži vnetja sklepov. Kupimo ga v trgovinah z zdravo hrano ali v kapsulah. Zaradi linolenske kisline je hitro pokvarljivo, zato ga kupujemo v majhnih količinah. Dodajamo ga po žličko ali dve hladnim jedem ali solatam. Pomaga pri starostnih obolenjih mrežnice oziroma ohranja naše oči mlade.

Z oljem zdravimo opekline, zlato žilo, razpokano kožo. Olju pripisuje Ašič učinkovitost tudi pri tuberkulozi. Bolnik naj bi užival eno žlico olja dnevno.

Obkladki z laneno kašo pomagajo pri mehčanju gnojnih razjed, ognojkov, zdravijo ekceme, pri napadih revme in protina.

Kašo pripravimo tako, da v bombažno ali laneno krpo zavijemo tri do šest zmletih žlic lanenega semena. Krpo prelijemo z vročo vodo in položimo na obolelo mesto za toliko časa, da se obkladek ohladi. Pri pljučnici in vnetju rebrne mrene polagamo obkladke na prsni koš.

Zmleto seme z medom očisti pljuča, pozdravi hripavost in kašelj.

Laneno seme priporoča Sveta Hildegarda pri: opeklinah, oparinah, sončnih, sončne opekline, poškodbe na koži, ki jih povzročajo različna sevanja (sonce, ogenj, električna in radioaktivna sevanja). Recept: 2-3 žlice lanenega semena, 1 liter vode, lanen zavoj. Postopek:
Laneno seme kuhamo v vodi 2-3 minute, nato posodo postavimo v hladno vodo ter vse skupaj ohladimo na 40 stopinj Celzija. Tako ohlajen zvarek precedimo in vanjo namočimo laneno krpo, jo rahlo ožamemo in še toplo položimo na opeklino. Ko se krpa začne sušiti, jo snamemo in pomočimo v laneno vodo. Postopek ponavljamo, dokler bolečine ne nehajo. Pripravo zvarka pospešimo, če laneno seme skuhamo le v 1/2 litra vode in nato takoj dolijemo 1/2 litra mrzel vode, nato odcedimo in začnemo zdravljenje. V kolikor gre za manjše opekline, rane, lahko zdravimo tudi z obkladki iz lanene vode.

Opozorilo:
Laneno seme vsebuje sledi vodikovega cianida, zato se naj ga nosečnice in doječe matere izogibajo. Prav tako lanenih semen ne dajemo kot odvajalo dojenčkom in majhnim otrokom. Olje iz lanenega semena se hitro pokvari.

Vir: Naravna zdravila, MK; 2007
Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994

Velika knjiga o zeliščih, MK; 2010

BEZEG, ČRNI (Sambucus nigra L.)

DRUŽINA: KOVAČNIKOVCI
Druga imena: beza, bažovina, bezdjina, bezl, bezovec, zobovec, zovina
Značaj cvetovi in jagode: grenak, suh, hladen, mlace sladek; lubje: broče, grenko, suho.

Uporabni deli: cvetovi, zrele jagode, listi kot insekticid.

ZNAČILNOSTI: Črni bezeg je grm, ki zraste tudi do 11 m visoko. Cveti junija in julija. Cvetovi so rumenkasto beli, v ploščatih pakobulih. Plodovi so črno vijolične jagode, ki vsebujejo rdeč sok. Cvetovi močno dišijo, listi pa so grenki.

Junija in julija nabiramo cvetove in liste, septembra in oktobra pa jagode.

UČINKOVINE: Kalijev nitrat, eterična olja, glikozidi, flavonoidi, tanini, saharoza, učinkovina, ki vpliva na količino sladkorja v krvi. Vitaminov ima še enkrat več kot na isto količino jabolko. 100 g jagod vsebuje preko 800 mg rudnin. Glikozid sambunigrin, iz katerega pri razgradnji nastane manjša količina cianovodikove kisline. Ta glikozid se med zorenjem in toplotno obdelavo razgradi v neškodljive sestavine. Jagode pred uporabo prevremo oz. segrejemo do vrelišča i uporabimo z vodo, v kateri smo jih kuhali, vred. Zelene jagode vedno odstranimo s kobulov.

KAJ ZDRAVI: V zdravilne namene uporabljamo bezgove jagode in cvetove, redkeje skorjo in korenino. Od korenine je uporabna samo srednja zelena plast. Jagode so bogate s C vitaminom, kalijem in sadnimi kislinami. Cvetovi vsebujejo eterična olja, glikozide, flavonoide, tanine, rastlinsko sluz. Flavonoidi imajo antibiotičen in diuretičen učinek. Pomaga pri sladkorni bolezni (čaj iz listov), čisti kri, poparek iz cvetja pospešuje potenje, je diuretik, zdravi prehladna obolenja dihal, lajša glavobole. Blaži katar, kašelj, astmo, gripo, bronhitis, začetno pljučnico, oslovski kašelj, ošpice, škrlatinko, putiko, išias, revmo. Pomaga pri zdravljenju modric, zvinov in ozeblin. Mazilo naj bi bilo učinkovito celo pri zdravljenju tumorjev. Bolgarski znanstveniki (1999) so ugotovili, da bezgovi pripravki delujejo na virus herpesa, ki povzroča herpes na ustnicah in na virusa gripe tipa A in B, zadnje raziskave pa dopolnjujejo, da vplivajo na vse tipe gripe. Če ga vzamemo na začetku okužbe, močno skrajša čas bolezni. Blaži torej vse simptome gripe, vročino, zamašen nos, sinuse, zmanjša sluzi pri senenem nahodu, sinusitisu in vnetju srednjega ušesa.

Korenine pomagajo uničevati mrčes kot so uši. Jagode odvajajo vodo iz telesa, večajo apetiti, zavirajo razvoj mikroorganizov.

PRIPRAVA IN UPORABA
V zdravilne namene lahko uporabljamo liste, lubje kot odvajalo in bljuvalo ter diuretik, cvetove in plodove.

Čaj iz bezgovega cvetja proti prehladu: cvetje prelijemo s kropom (z eno skodelico eno žlico suhega cvetja), pustimo 15 minut, precedimo, dodamo sok bezgovih jagod in med. Proti hripavosti, kašlju, nahodu, katarju v žrelu in sapniku. Pomaga tudi pri bolečinah v ušesu in trganju v glavi.

Čaj iz bezgovih cvetov je preizkušeno domače zdravilo proti vročini, kar je posledica potenja. Kura z bezgovim čajem zmanjšuje oziroma odpravlja edeme in kamne v sečnem mehurju. Traja 4 tedne, pijemo po 4 skodelice na dan.

Čaj iz cvetov čisti kri. Preprečuje neprijeten zadah telesa. Čaj iz listov bezga in oreha pomaga pri nespečnosti. Čaj iz listja in lubja pomaga pri zaprtju in uhajanju vode.

Ohaljen poparek iz cvetov uporabljajo za spiranje vnetih ali ranjenih oči.

Bezgovo vino iz zrelih plodov: enako količino vode in jagod kuhamo pol ure. Zmes spasiramo oz. pretlačimo skozi sito, dodamo sladkor ali med in ½ litra lahkega rdečega vina.

Bezgove jagode naberemo, posušimo na papirju ali dokončno v pečici. Žvečimo trikrat na dan po 10 jagod za ohranjanje zdravega črevesja. Sok iz jagod uporabljamo pri gripi in prehladih. Tudi jagode kot cvetovi znižujejo vročino, raztapljajo sluz in krepijo imunski sistem.

Medeno bezgovo vino: 5 l vode, 2 litra bezgovih jagod, 1, 5 kg medu ali sladkorja in košček kvasa. ( 1 žličko). Zrel jagode oberemo s pecljev in jih s 3 litri vode segrejemo do vrelišča. Odstavimo in pustimo, da se nekoliko ohladi. V mlačno tekočino vmešamo med. Prelijemo v veliko stekleno posodo, dodamo vzhajan kvas ( kvas, žlička sladkorja, mlačna voda) in narahlo pokrijemo ter pustimo 4-5 dni. Nato pretočimo v vrelno posodo, namestimo vrelno cev in pustimo še 3-4 tedne. Če želimo močnejši bezgov okus, jagode pustimo v posodi, drugače pa jih že pred namestitvijo vrelne cevi odstranimo tako, da tekočino pretočimo. Vino po končanem vrenju ločimo od usedline, pretočimo v steklenice in uživamo po požirkih.

Bezgov sirup: Zrele jagode zmečkamo in iz njih skozi krpo stisnemo sok. Lahko pa uporabimo električni sokovnik. Na pol litra dodamo 1/2 kg sladkorja ali medu, sok, dveh limon in mešamo toliko asa, da se med stopi. Nalijemo v manjše steklenice in shranimo na hladnem ali hladilniku. Sirup pijemo razredčen z vodo ali pa ga dodajamo jedem.

Sok iz bezgovih jagod: 3 kg bezgovih jagod potrgajte s pecljev , operite, mokre stisnite v sokovniku. Sok kuhajte eno uro in sladkajte s 1/2 kg sladkorja, medom ali hruškovim sirupom. Sok prelijte v čiste steklenice in shranite na temnem mestu. Po potrebi vzemite nekajkrat na dan po eno žlico. Podobno pripravimo sirup iz svežega bezgovega cvetja.

Sok iz bezgovih cvetov so za beljenje kože in odpravljanje sončnih peg še zlasti cenile ženske v 18. stol.

Kopel: v kopel nasujemo cvetove ali pa dodamo bezgov čaj. Pomaga pri mastni in nečisti koži. Druga varianta je, da laneno vrečko napolnimo z dvema prgiščema svežih
cvetov in jo potopimo v vodo. V tej vodi se kopamo 10 minut.

Krema: Krema blagodejno vpliva na opečeno kožo, oriporočao jo tudi za mazanje razpokanih rok in ozeblin.

Bezgov kis: prgišče bezgovega cvetja namakamo 2 tedna v dveh skodelicah belega vinskega kisa, kis precedite v steklenice in pijte po kozarec na dan. Bel vinski kis lahko zamenjamo z jabolčnim kisom. Bezgov kis lajša bolečine pri protinu. Drug recept za pripravo bezgovega in drugih sadnih kisov: 2-3 kg povsem zrelih bezgovih jagod damo v večjo posodo in jih zmečkamo ter prelijemo s 5 litri vode, v kateri smo raztopili 1 kg sladkorja. V tekočino vmešamo kozarec vode, v katerem smo raztopili košček kvasa. Če nismo sigurni, da so vse jagode zrele, jih prelijemo z vročo vodo. Pustimo sati 5 dni, potem tekočino odlijemo in se ravnamo po splošnih receptih za kise. Kis lahko pripravimo tako tudi iz suhega sadja. (suhe slive, smokve, dateljni,marelice, rozine. ",5 kg suhega sadja namočimo v3 litre vode čez noč , naslednji dan sadje brez tekočine zmeljemo, zmes dodamo nazaj v tekočino in prilijemo še 2 litra vode.Dodamo kvas,, pokrijemo, pustimo vreti nekaj dni. Tekočino odlijemo in delamo z njo po splošnem receptu za kis.

Marmelada: 2 kg jagod pretlačimo in kuhamo z nekoliko vode. Dodamo ½ kg sladkorja. Ko izpari tekočina, z marmelado napolnimo kozarce.

Ocvrto bezgovo cvetje: pripravimo testo kot za palačinke, ali samo stepemo jajce, rahlo osolimo in vanj pomakamo bezgovo cvetje. Na hitro ocvremo na vročem olju.

Koruzni kruh z bezgovimi cvetovi:

V dveh žlicah toplega mleka raztopimo 30 g kvasa, dodamo žličko medu in žličko moke. 3 dl mleka zavremo z njim poparimo 300 g koruzne moke, ki ji potem dodamo 700 g bele moke. Solimo, dodamo kvasec in 3 dl tople vode, da zamesimo srednje trdo testo. Pokrito vzhajajmo 90 minut. Vzhajanemu testu dodamo 150 g svežih bezgovih cvetov in znova premesimo. Damo v oglat pekač, na peki papir, tako da testo sega do 3/4 pekača. Vzhajamo še 1 uro. Testo poškropimo z vodo in damov ogreto pečico na 210 stopinj. Ko kruh porumeni, znižamo temperaturo za 30 stopinj. Pečemo 45 minut.

Bezgovo drevo so povezovali s čarovnicami, češ, da v njih prebiva duh čarovnic, zato se jih niso upali posekati. Črni bezeg so v srednjem veku uporabljali za medicino in čarovnije, od tod je dobil bezeg ime Frau Holle (Hulda), ki ga povezuje z boginjo smrti. Rečejo mu tudi hudičev les, po bibliji naj bi se Juda obesil na vejo črnega bezga.

Mlada stebla, ki so jim odstranili strupen stržen, so uporabljali za izdelavo piščali.

Opozorilo:
Novejša spoznanja svetujejo previdno uporabo v zmernih količinah s prekinitvami. Pri pravilni uporabi cvetov ne poznamo nobenih stranskih učinkov. Bolniki s slabim srcem morajo biti previdni pri potilnih kurah. Surov bezeg (jagode) je nekoliko strupen, zato ne jejmo nikoli surovih jagod. Za pripravo sokov in marmelad nabiramo le zrele plodove, ki jim odstranimo peclje. Strup se pri toplotni obdelavi porazgubi. Nosečnice in doječe matere naj se izogibajo uporabi črnega bezga.

Večja količina lubja ali korenin povzroča bruhanje, hude driske in vnetje črevesne sluznice, lahko pa tudi vnetje ledvic. Med nosečnostjo in dojenjem bezgovih pripravkov ne uporabljamo. Čezmerna uporab lahko povzroči izgubo kalija. Kljub v sledeh prisotnosti cianogenih glikozidov v bezgu, ni podatkov o škodljivih stranskih učinkih.


David Hoffmann: Zelišča: celostno zdravljenje
dr.Katja Galle-Toplak: Zdravilna zelišča na Slovenskem
Naravna zdravila, MK; 2007
Dario Cortese: Naravni kis
Dario Cortese: Sadje moč naravne hrane
Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994

Velika knjiga o zeliščih, MK; 2010
Petra Kavšek: Gozdna kuhinja, Kmečki glas, 2013

BALDRIJAN, ZDRAVILNA ŠPAJKA (Valeriana officinalis L.)

DRUŽINA: ŠPAJKOVKE
Druga imena: špajka, ajdina, božjastica, božji bič, mačja trava, vražji bič, hajdovka, zdravilna špajka.
Značaj: pekoč, nekoliko grenak, hladen
ZNAČILNOSTI: Raste na vlažnih travnikih in na potočnih bregovih. Je trajnica in zraste od 50-100 cm visoko. Cvete od maja do avgusta. Majhni belo-roza cvetovi so združeni v kobuljasta socvetja. Uporabljamo korenino najmanj dve leti stare rastline. Izkopljemo jo jeseni, očistimo in posušimo na 35 stopinj Celzija v pečici.

UČINKOVINE: Eterična olja,estri, alkaloidi, glikozidi, iridoidi, valepotriati.

KAJ ZDRAVI: Umirja, sprošča krče, lajša izkašljevanje, pospešuje izločanje vode, znižuje krvni tlak, odpravlja vetrove. Čaj in kapljice pomagajo pri živčnih motnjah, nespečnosti. Ugotovili so celo, da ne samo, da pomaga proti nespečnosti, ampak pomaga pri tudi pri kvaliteti spanja. Čaj ali kapljice so učinkovite je pri nervozah, blažijo krče, uravnavajo pospešen srčni utrip, blažijo depresijo, znižuje krvni tlak. Pomagajo tudi pri histerijah, migreni, živčni omotici, živčnem bruhanju, izčrpanosti in v meni. Študije so potrdile, da sprošča živčni sistem in mišice. Učinki na spanje se v polni meri pokažejo po približno 2 tednih jemanja. Dokazali so pozitiven vpliv na ljudi pri blaženju tesnobe in miselnega stresa. Pomaga tudi pri menstrualnih bolečinah.

PRIPRAVA IN UPORABA
Čaj pri želodčnih težavah živčnega izvora: v en liter vode damo pol žličke narezanih korenin baldrijana , pol žličke strtih brinovih jagod. Kuhamo 5 minut. Ko prevretek odstavimo dodamo še dve žlici čajne mešanice sestavljene iz enakih delov materine dušice, poprove mete, rmana in melise. Pokrito pustimo stati še 10 minut. 15 minut pred obrokom popijemo skodelico čaja 3 krat na dan. Baldrijan se dobro kombinira z zelišči, ki pomirjajo krče (hmelj, janež, kamilica, sladki janež). Korenina učinkuje na živčno napetost, zlasti na tesnobo in nespečnost., krepi srce in v nekaterih primerih znižuje krvni tlak. Izkopljemo jo jeseni.

Čaj proti živčnosti: čajno mešanico enakih delov korenin baldrijana, janeža, kamilice in sivkinih cvetov prelijemo s hladno vodo in pustimo stati najmanj dve uri.. Pijemo po požirkih čez dan.

Pri živčnosti in tremi deset baldrijanov kapljic nakapamo v kozarec vode in popijemo pol ure ped izpitom npr. Kapljice lahko kot tinkturo pripravimo sami ali pa jih kupimo v lekarni.

Drugo

Pri slabovidnosti in utrujenih očeh si oči umijemo z baldrijanovim čajem, a si oči ne smemo obrisati.

Pri povečanem srčnem utripu, aritmiji, vzamemo nekaj kapljic baldrijana razredčenih z vodo.

Pri migreni popijemo skodelico majaronovega čaja, v katerega smo kanili 10 kapljic tinkture baldrijana.

Opozorilo: Baldrijana ne smemo stalno uživati oz. dlje kot 2-3 tedne, ker drugače lahko povzroči težave s stranskimi učinki. kot so glavoboli in pospešen srčni utrip. Preveliki odmerki povzročijo okvare srca. Ne jemljimo ga med nosečnostjo ali dojenjem. Po zaužitju kapljic ne delajte vsaj 2 uri ničesar takega, kar zahteva veliko koncentracijo. Kadar uživamo uspavalne tablete, se moramo izogniti pripravkom iz baldrijana, ker okrepi njihov učinek. Ne smemo ga zamenjevati z vrtnim "ameriškim" baldrijanom, ki nima zdravilnih lastnosti ( Centranthus ruber).

Vir: Velika knjiga o zeliščih, MK; 2010

PEGASTI BADELJ (Silybum marianum)

DRUŽINA: NEBINOVKE in KOŠARICE
Druga imena: mlečni osat, bodečnica, Marijin osat, ostropes, bodeča neža

ZNAČILNOSTI: Izvira iz Sredozemlja. Spada v družino nebinovk in košarnic. Je eno do dvoletna rastlina. Raste na sončnih prostorih, na suhih tleh. Zraste do 150 cm visoko.

Cvete od junija do septembra. Zdravilni so predvsem plodovi. Je ena najlepših in najstarejših zdravilnih rastlin.

KAJ ZDRAVI: Zdravilno deluje predvsem na jetra pri virusnih vnetjih (hepatitis), zamaščenih jetrih, ki so posledica prekomernega uživanja alkohola ali preobilne hrane. Pomaga pri regeneraciji jeter in odstranjuje pritisk v jetrih. Spodbuja obnavljanje celic v jetrih, preprečuje njihovo odmiranje in jih razstruplja. Zdravi zlatenico.

Pegasti badelj zdravi jetra, vranico, želodec, žolčnik, bolezni pljuč, menstrualne motnje, beli toku, bolezni maternice. V ljudskem zdravilstvu se čaj uporablja tudi proti krčnim žilam.

Čaj pomaga tudi pri zastrupitvah z gobami, ker so takrat najbolj prizadeta jetra.

UČINKOVINE: Eterična olja, amini, grenčine, flavonoli, smole.

Liste nabiramo maja in junija, koreniko izkopljemo jeseni. Seme nabiramo od junija do oktobra, stolčemo in zmeljemo.

Za čaje uporabimo zrele plodove, takrat ko so semena izgubila dlakaste koške.

PRIPRAVA IN UPORABA

Čaj iz semen: žličko semen prelijemo z 1/4 vrele vode, pustimo 15-20 minut, precedimo, pijemo tri skodelice na dan; prvo spijemo na tešče, drugo pol ure pred kosilom, tretjo pred spanjem.

Obkladki proti krčnim žilam in razjedah na nogah: s skodelico vrele vode prelijemo 2 žlički semen in počakamo 10 minut. V izvleček namočimo laneno krpo, s katero si prevežemo spodnji del noge. Pokrijemo jo z brisačo in pustimo, dokler se ne ohladi. Postopek ponavljamo nekaj tednov.

Nasvet: v specializiranih trgovinah dobimo pripravke v obliki kapsul z vsebnostmi iz pegastega badlja.

ANGELIKA (Angelica archangelica)

DRUŽINA: KOBULNICE
Druga imena: zdravilni gozdni koren, vrtna angelika, vrtna vanelka, žlahtna angelika
Značaj: sladek, pekoč, topel, na splošno suši.

Uporabni deli: listi, stebla, semena, korenine,

ZNAČILNOSTI: Izvira iz S. Evrope, danes pa je razširjena tudi v S. Aziji. Največkrat raste v gorah ali na močvirnatih travnikih. Kot zelišče in začimbo so jo gojili že na samostanskih vrtovih, ker so verjeli, da preprečuje kugo.

Zraste do 2 metra visoko, ima votlo steblo. Cveti poleti. Cvetje je zeleno-belo, v obliki kobulastega socvetja. Je izredno dekorativna rastlina. Njene korenine so dolge in mesnate, uporabljamo jih kot začimbo in kot zdravilno rastlino.

Na vrtu preživi angelika tudi 3-4 leta, v naravi je dvoletnica. Odmre po cvetenju. Če ji porežemo popke preden se razcvetijo, se bo vedla kot pol trajnica. Zaseje se sama, lahko pa jo razmnožujemo semenom, ki ga sejemo pozno poleti ali pa z deljenjem korenin. Za rast potrebuje bogato humusno zemljo in polsenco. V takih okoliščinah se hitro razraste. Za domači vrt popolnoma zadostuje ena sama sadika angelike, ki jo je najbolje kupiti kar v vrtnariji.

UČINKOVINE: eterična olja, grenki alkaloidi, tanini, vosek, smole, pektin, kumarini.

Učinkuje podobno kot kolmež. Sorodna je s sladkim janežem in s kumino. Cvetove uporabljamo suhe in sveže. Liste nabiramo zgodaj poleti preden cveti, jih posušimo, ker tako najbolj ohranijo aromo. Stebla nabiramo pred cvetenjem.

Najmanj dvoletno koreniko kopljemo v jeseni, jo operemo, zrežemo po dolgem na štiri dele. Sušimo jo na umetni toploti, najbolje kar v pečici pri nizki temperaturi, da ne izgubi arome. Sušimo toliko časa, da postane korenina lomljiva. Kose korenine shranimo v laneni vrečki. Najbolj učinkovite so tinkture in kapljice iz angelikine korenine. Čaje kuhamo iz listov in cvetov.

KAJ ZDRAVI: Čaj pomirja živce, migreno, pospešuje potenje in povečuje prožnost žil. Čaj tudi čisti dihala, ustno votlino, grlo, saj pospešuje potenje in izkašljevanje sluzi. Spodbuja izločanje prebavnih sokov, ublaži simptome slabega teka, prebavnih motenj in slabosti.

Pri prebavi umirja krče, napenjanje, vznemirjenje črevesja, čisti kri. Zunanje uporabljamo čaj kot obkladek ter za izpiranje turov in izpuščajev. Lahko si pripravimo kopel, ki pomirja in pomaga pri revmi.

PRIPRAVA IN UPORABA

Angelikin čaj: z 1/2 litra vrele vode prelijemo žličko angelikinih listov in pustimo stati 5 minut, nato precedimo. Pijemo pred obrokom, ker pomirja želodec in vzbuja tek.

Kopel: kopel pripravimo tako, da v 1l vode zavremo 120g nasekljane posušene korenine, jo kuhamo 15 minut, precedimo in zlijemo v vodo za kopel.

V kopeli smo le nekaj minut, ker angelikini sokovi lahko povzročijo kožno vnetje. Kljub temu priporočajo različni viri različno dolžino kopanja. Revmatiki naj bi si privoščili po dve kopeli na dan po 15 minut. Kljub vsemu velja previdnost.

Čaj iz korenine: eno žlico drobno nasekljane korenine zavremo v skodelici vode, takoj odstavimo, počakamo 2-3 minute in precedimo. Na dan spijemo lahko do tri skodelice čaja.

Vino: 60g dobro nasekljane suhe korenine prelijemo z 1l belega vina, pustimo 5-7 dni, precedimo in shranimo v dobro zaprti steklenici. Pijemo po kozarčkih v primeru prebavnih motenj.

Kandirana angelikina stebla: pripravimo jih tako, da na koščke narezano steblo poparimo, zato povrhnjica odstopi in stebla z lahkoto olupimo. Olupljene namočimo še za nekaj časa v vodo, potem pa jih osušimo. Enako količino sladkorja kot stebel (stehtamo) stopimo v eni tretjini vode, da nastane gost sirup, s katerim prelijemo stebla. Naslednji dan stebla spet namočimo v sirup, ki mu prilijemo malo vode in kuhamo, dokler voda ne povre, sladkor pa kristalizira.

Angelika kot začimba: z nasekljanimi listi ali stebli začinjamo solate, omake, juhe ali sladice. Lahko jih pražimo kot zelenjavo, stebla so okusna tudi surova. Blaširani mladi poganjki so primerni tudi za solate. Liste in stebla uporabljamo kot začimbo za marinade in tekočine, v katerih kuhamo morsko hrano.

V skandinavskih deželah angeliko pripravijo kot zelenjavno jed tako, da jo kuhajo na sopari ali prevrejo. Zelenjava ima muškaten- grenko-sladek okus. Delčke korenin in koščke stebel dodajamo za okus alkoholnim pijačam. Posušena semena in stebla se uporabljajo namočena ali v eteričnih oljih, v vermutu ali likerjih ( npr. benediktinec).

Opozorilo:

Zavarujmo si oči, da ne pridejo v stik s tekočino, v kateri smo kuhali ali namakali angeliko. Nosečnice naj se izogibajo angeliki, ker lahko povzroči splav ali poškoduje živčni sitem. Zaradi kumarinov, ki jih vsebuje angelika, postane koža občutljivejša na sončne žarke. Če uživamo angeliko in se izpostavljamo UV žarkom, lahko kombinacija izzove dermatitis, zato se je takrat, kadar uživamo angelikine pripravke, bolje izogibati pretiranemu soncu. Še posebej to velja za olje in mazanje z njim. Velikim in pogostim odmerkom se morajo izogibati sladkorni bolniki, ker angelika vsebuje sladkor. Ker sodi med "vroče" rastline, se je moramo izogibati pri vročinskih stanjih, ker lahko povzroči nezaželene učinke.

Viri: Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994

Jürgen Saupe: Naravni zdravnik, 1992

Velika knjiga o zeliščih, MK, 2010

ČRNI TRN (Prunus spinosa, hrvaško trnina)

Družina: rožnice
Učinkovine: V drnuljah je veliko vitamina C, vsaj toliko kot v limonah, pektin, rudnine, flavonoidov, bravila.
Zdravilne lastnosti: čisti telo, ga krepča, vpliva dobro na prebavila.
Čaj iz črnega trna je blago odvajalo, krepi želodec, pospešuje tek, odpravlja želodčne krče, čisti kri, odpravlja izpuščaje na koži, zdravi nečisto kožo, ustavlja krvavitve. Čaj iz plodov uporabljamo proti driskam in uhajanju urina.
Priporočajo ga kot diuretik pri bolnih ledvicah, kamnih in vodenici.
Čaj iz skorje črnega trna zdravi srčno astmo.


ZNAČILNOSTI: Črni trn raste v mejah in na gozdnih robovih. Ime je dobil po barvi vej in po ostrih trnih. Zraste do 2m visoko.

Trnulje, drobni, slivam podobni plodovi, imajo specifičen okus, jeseni tik pred zimo so kisli in trpki, zato jih uživamo predelane v marmelado, džem, vino ali kis. Za podaljšanje arome jih namočimo v žganje ali kis. V vsaki trnulji je koščica, ki jo med pripravo marmelade ali džema odstranimo tako, da jih zavremo z malo vode, nato pretlačimo skozi sito in skuhamo s polovico sladkorja.

Priprava marmelade iz trnulj črnega trna zahteva kar nekaj dela, a je izredno okusna, uporabimo jo lahko kot sladko–kisel namaz, za pripravo solatnih polivk, začimbno prilogo k divjačini in drugim mesnim jedem.

Medeni trnuljev gosti sok: Kg trnulj prelijemo z 1 /2 lira vode in segrejemo do vrelišča. Pustimo stati čez noč, potem tekočino odlijemo, trnulje pretlačimo skozi sito, in mezgo zmešamo s tekočino. V njej raztopimo 3-4 žlice medu. Sok hranimo v hladilniku, dokler ga ne porabimo.

NABIRANJE: Cvetove črnega trna nabiramo zgodaj spomladi, preden se zaprejo, liste in lubje pa pozno spomladi. Zrele jagode nabiramo pozimi.

PRIPRAVA IN UPORABA

Poparek ali prevretek: v 1l vode damo pol prgišča svežih ali posušenih listov. Spijemo 2 skodelici dnevno.

Čaj iz cvetov: v 1l vode damo pol prgišča suhih cvetov. Spijemo 2 do 4 skodelici na dan.

Prevretek: v 1l vode damo prgišče nezdrobljenega lubja. Spijemo 2 skodelici na dan.

Kopel za roke in noge: v 1l vode damo prgišče jagod in cvetov.

Napitek iz črnega trna priporoča sv. Hildegarda pri ohromitvah npr. pri multipli sklerozi. Napitek pripravimo iz 30 g lesnega pepela črnega trna, 25 g nageljnove žbice v prahu, 45 g cimeta v prahu. 100g tega prahu zmešamo z enako količino medu, vse rahlo segrejemo v 2-3 litrih vina in precedimo skozi laneno krpo. Filtriramo toliko časa, da je napitek bister.

Pri putiki priporoča, da sadeže-trnulje razkoščičimo in vložimo v med, ki smo ga segreli nad soparo, da je postal redko tekoč. Dobro premešamo, ponavljamo nekaj dni, da so sadeži res prepojeni z medom in jagode ne morejo plesneti. Pojemo 4-5 trnulj na dan z malo medu.

Pri bolečinah v želodcu pa skuhamo trnulje v malo vode in jih posladkajmo z medom ter pojejmo.
Vir: Peter Pukownik: Almanah letnih časov (Zbirka sv. Hildegarda)
Dario Cortese: Sadje moč naravne hrane

Opozorilo:
Zapis je zgolj informativnega značaja, zato spletna trgovina Mag.com ne prevzema odgovornosti za pripravke. Uporaba pripravkov in uživanje je na lastno odgovornost. Uporabnik naj zdravilne rastline uporablja z vso pazljivostjo, saj so vsa zdravilna zelišča v večjih količinah in nepretrganem uživanju lahko strupena.

GLOG (Crataegus oxyacantha)

Druga imena: beli trn, glag, gloginje, glogovke, gloh, gložje, medvednek, medvedova hrušca, medvedove hruške
Družina: rožnice
Značaj (cvetovi): hladen, ststkajoč, okus, (jagode): kisel, malce kiselkast, topel.
Učinkovine: sadeži vsebujejo veliko vitamina C, pektin, beta karoten, flavonoidov, sadne kisline, čreslovine, rudnine.
Zdravilne lastnosti: Glog je najbolj znan kot zdravilna rastlina, ki uravnava krvni tlak, zdravi arteriosklerozo in angino pektoris. Sprošča periferno ožilje, krepi srce, stiska in krči tkivo. Podobno deluje čaj iz listov kot iz plodov. Pri tako težkih boleznih se zdravimo samo pod zdravniškim nadzorom. V ljudskem zdravilstvu se glog omenja tudi pri srčnih težavah. Glog je nestrupen in brez stranskih učinkov tudi pri daljši uporabi. Dobro se obnese pri starostnih okvarah srčne mišice, pri poapnenju žil in srčnih motnjah. Pomaga tudi pri splošni telesni oslabelosti povezani z živčnostjo. Je najboljše krepčilo za srce in ožilje. V ta namen lahko uporabljamo plodove in cvetove. Nekoč so ga priporočali pri tiščanju in bolečinah v prsih, pri zadebelitvi žil, visokem krvnem tlaku in ne hotnem močnem utripanju srca. Njegovo delovanje so potrdili z raziskavami. Za čaj lahko uporabljamo liste in cvetove od maja do junija, plodove pa brez pecljev v 2/2 septembra.

Če ga začnemo uporabljati pravočasno blaži posledice nerednega življenja, nezdrave prehrane, utrujenosti, razdražljivosti, strahu, pretiranega uživanja alkohola, kajenja. Pomaga pri nespečnosti.

Čaj pomirjujoče vpliva pri božjastnih napadih ter pri akutnih vročinskih boleznih kot so pljučnica, gripa, bronhitis in kašelj. Pomagal naj bi tudi pri šumenju v ušesih. Čaj si lahko pripravimo tudi iz zrelih plodov ( nabiramo od začetka do konca jeseni) tako, da 2 žlički plodov poparimo s skodelico vode in počakamo 20 minut, Tekočino pijemo dalj časa 3 krat na dan.

ZNAČILNOSTI: Poznamo različne vrste glogov. Botanična razlika med njimi je ta, da ima enovrati glog eno pečko, navadni glog pa dve ali tri. Znan je tudi čašasti glog, vendar je pri nas redek, poleg tega pa obstajajo še križanci glogov.
Pri vseh nabiramo plodove, ki so na grmih še potem, ko listi že odpadejo.

Z glog trdijo, da je bila iz njegovih vejic spleten trnova krona, ki so jo na glavo posadili Kristusu. Sploh so glogu pripisovali, da hišo varuje pred strelo, ki je delo hudiča. Spomladi so kmetje iz glogovih vejic pletli venček in jih razobesili po grmovju okoli vasi. ponoči so vilinska bitja odnesla venčke in si jih nataknila na glavo. Tisti, čigar venček je vzela vila, je bil lahko brez skrbi za letino, saj je vedel, da mu bodo celo leto vile stale ob strani.

Recept za marmelado:
Plodove kuhamo z malo vode ali v sopari 15 minut, med kuhanjem mešamo, jih ohladimo, potem jih pretlačimo skoti sito. Dobljeni čežani dodamo enako količini medu, košček vanilijevega stroka in lupino neškropljene limone. Marmelado kuhamo pri nizki temperaturi še 15 minut. Med lahko nadomestimo s polovično količino sladkorja v razmerju s plodovi. Na koncu dodamo limono v razmerju na 1 liter marmelade sok ene limone.

Plodove lahko posušimo in uporabimo v čajnih mešanicah. Nabrani plodovi se 2-3 teden ohranijo v hladilniku, če im odtrsanimo muhe. Če vemo, da jih ne bomo mogli vseh porabiti jih raje takoj zamrznimo ali posušimo. Suhe pred uporabo namočimo čez noč v vodi.

CVETENJE, ZORENJE IN NABIRANJE: Glog cvete od aprila do junija. Cvetovi so beli.

Plodovi so jajčasti, rdeče barve. Zorijo od septembra do oktobra. Nabiramo cvetoče poganjke in zrele plodove.

Spomladi lahko odluščimo tudi kose lubja z mladih poganjkov. Lubje uporabimo sveže ali posušeno.

Cvetove nabiramo v popkih, pa tudi pred polnim cvetenjem. Sušimo jih v senci.

PRIPRAVA in UPORABA
Čaj za uravnavanje krvnega tlaka: zmešamo tri dele glogovih cvetov, dva dela rmanovih cvetov in del bele omele. Za skodelico poparka vzamemo čajno žličko mešanice. Čaj pijemo tri tedne trikrat na dan po eno skodelico. Lahko si pripravimo tudi mešanico zelišč, cvetove lipe, rman in belo omelo. Pomaga pri visokem tlaku in boleznih ožilja.

Čaj za pomiritev: 2 žlici glogovih cvetov poparimo z enim litrom vode, pokrijemo in pustimo stati 10 minut. Pijemo eno skodelico zjutraj na tešče in zvečer pred spanjem, 3 teden na mesec, potem prekinemo, po potrebi ponovimo. Ta čaj krepi srce, lajša blage nespečnosti, ureja hiter in neenakomeren utrip.

Čaj proti vročini: prevretek pripravimo tako, da v 1l vode damo deset ščepcev zdrobljene ali zmlete skorje. Pomaga proti vročini. Pijemo dve do tri skodelice na dan. V tem prevretku lahko namakamo noge.

Kopel: na 1l vode damo 10-20 ščepcev cvetov. Pri angini pektoris, infarktu, vodenični oteklini na pljučih in razbijanju srca si lahko pripravimo dve kopeli na dan.
Lahko si pripravimo tudi obkladke iz kaše svežih cvetov ali zmečkanih plodov, ki jih polagamo v bližino srca. Kašasti obkladki zdravijo angino pektoris, lumbago, revmatizem in srečno nevrozo.

Pemikan po evropsko. Posušen glogove jagode, ki smo jim odstranili peške in muhe, zmeljemo in zmešamo z nekao količino zmeltih lešnikov in orehov oz. masla in oreščkov. Mešanico napolnimo v manjše kozarce, trdo zbijemo, dobro zapremo in shranimo v hladilniku.

OPOZORILO: Plodov nikdar ne uživamo kot drugo sadje samostojno, ker vsebujejo glikozid oksiakantin, ki vpliva na delovanje srca, kar lahko v večjih količinah škoduje. Plodove uživajmo torej le kot dodatek k drugemu sadju ali jedem.

Opozorilo:
Zapis je zgolj informativnega značaja, zato spletna trgovina Mag.com ne prevzema odgovornosti za pripravke. Uporaba pripravkov in uživanje je na lastno odgovornost. Uporabnik naj zdravilne rastline uporablja z vso pazljivostjo, saj so vsa zdravilna zelišča v večjih količinah in nepretrganem uživanju lahko strupena.

Vir: Dario Cortese: Sadje moč naravne hrane
David Hoffmann: Zelišča: celostno zdravljenje
Naravna zdravila, MK; 2007
Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994

MAJARON (Origanum majarona L.)

Druga imena: dobra misel, vrtni majaron

OPIS RASTLINE: Majaron je nizko zelišče z majhnimi jajčastimi listki. Majaronovo glavno steblo zraste od 20 do 50 centimetrov visoko, je pokončno in močno razvejano v štirirobe, tanke, žilave stranske poganjke. Stebla so puhasto kosmata in včasih rdečkasto obarvana. Na njih so nasprotno nameščeni sedeči ali kratkocepljati podolgovati celorobi listi na obeh straneh dlakavi. Cvetovi so svetlo rdeče do bele barve skriti v nežno zelenih čašicah. Vsa rastlina diši močno aromatično.

RASTIŠČE, NAHAJALIŠČE: Majaron je doma v prednji Indiji, od koder se je razširil po arabskih deželah, Sredozemlju in Egiptu. Gojijo ga po vrtovih in nasadih.

ČAS CVETENJA: Majaron cvete julija in avgusta.

ČAS IN NAČIN NABIRANJA: Nabiramo ga med cvetenjem, takrat je najbolj aromatičen (julij, avgust). Stebla odrežemo tik nad zemljo, povežemo v šopke in sušimo v senci na zraku. Režemo ga 2 do 3- krat letno.

UČINKOVINE: Vsebuje močna eterična olja, mineralne snovi, grenčine in čreslovino.

KAJ ZDRAVI: Majaron je zelo učinkovito naravno pomirjevalo. Priporočajo ga pri pospešenem živčnem srčnem utripu in tesnobi, znižuje krvni tlak, pospešuje izkašljevanje sluzi pri trdovratnih vnetjih dihal in blaži vnetje očesne veznice. Uravnava prebavo in blaži krče živčnega izvora. Pomaga pri težavah z žolčem, priporočajo ga pri pomanjkanju teka, pri napenjanju in driski ter nespečnosti. Pospešuje znojenje in izločanje mleka pri materah. Je diuretik. Pripravki iz eteričnega olja za zunanjo uporabo blažijo bolečine v sklepih in mišicah, zobobolu, in razjedah v ustni votlini. Blagodejno vpliva na vse notranje organe in jih zdravi. Majaron se v zdravstvene namene uporablja tudi v obliki eteričnega olja, ki se nanaša lokalno zunanje in blaži glavobol, bolečine v mišicah in revmatične bolečine.

Pubmedova zbirka vsebuje veliko študij, ki dokazujejo protibakterijsko in protiglivično delovanje  majarona. Dokazano učinkuje pri zaviranju lusterije, bakterijah v klobasah, deluje na Candido albicans, ple in podobne glivice Apergillus niger in podobno. Deluje protivnetno in zdravilno na rane na želodcu in dvanajstniku že pri 30 g v čaju v obliki poparka.

Eterično olje majarona je močan antioksidant, zaščitno deluje pri obremenjenosti telesa s težkimi kovinami. Majaron učinkovito ščiti jetra, in ledvice ter preprečuje toksičnost genetskega materiala s težkimi kovinami. Majaron preprečuje delovanje proteina Abeta, ki sproža oksidacijo živčevja oz. živčnih celic.

Majaron pri ekološkem vrtnarjenju varuje rastline pred bakterijami in plesnimi, npr. paradižnikovo sivo plesen.  V primeru večjih težav poškropite paradižnik z majaronom, ki smo ga čez noč namočili v vodo ali s svežim in ohlajenim poparkom.      

PRIPRAVA IN UPORABA ZDRAVILA: Rastlino pripravljamo v obliki čaja, mazila, olja, poparka, posušeno ali svežo kot začimbo.

Čaj: Eno do dve zvrhani čajni žlički majarona prelijemo s ¼ l vrele vode, pustimo stati 5 minut, odcedimo in pijemo po požirkih eno do dve skodelici na dan. Majaronov čaj pomaga pri želodčnih in črevesnih težavah ter boleznih povezanih z žolčem in mehurjem.

Je učinkovito sredstvo proti driski, pomanjkanju teka in napenjanju. Pomaga pri prehladnih obolenjih s kašljem in sluzjo, astmi. Pomaga tudi pri živčnih obolenjih.

Majaron kot začimba: Svež majaron naberemo okoli poldneva, ob lepem suhem vremenu, ga povežemo v šopke in sušimo v senci, na prepihu, najbolje na podstrešju. Ko se posuši, ga osmukamo. V antiki so začinjali težko vino, da bi vzpodbujalo ljubezenske želje, danes pa začinjamo predvsem meso: mastne pečenke, klobase, raguje, jagnetino, svinjino, sesekljano meso, krvavice, jetrne klobase. Popestri tudi zelenjavne jedi: krompirjeve juhe, zelenjavne enolončnice, v katerih je veliko stročnic, gobovo-juho, za obare, kislo juho, jetrca, ledvice v omaki. Prileže se tudi v omakah, k špagetom in mastnemu pečenemu krompirju. Dodajamo ga na koncu kuhanja, ker dolge visoke temperature začimbo uničijo. Ujema se z lovorjem, brinom, timijanom, žajbljem, rožmarinom, česnom, papriko. 

Majaron kot mazilo: 3 do 4 žličke zmletega majarona prelijemo z dvema žlicama alkohola, posodo pokrijemo in počakamo eno uro, nato dodamo dve žlici masla ter v vodni kopeli med mešanjem segrevamo 10 minut. Mazilo precedimo skozi bombažno krpo in ga prelijemo v manjši kozarec za vlaganje. Shranimo ga v hladilnik in uporabljamo hladnega. Na novo ga pripravimo vsake 4 tedne.

Mazilo pomaga pri z živčnostjo povezanih bolečinah, pa tudi pri zvinih in poškodbah, ki se nočejo zaceliti.

Inhalacija zavretka: Pomaga pri angini, bronhitisu, astmi. Izpiranje z majaronovim zavretkom pomaga pri vnetjih ustne sluznice.

Olje: Dobro nasekljamo od 3 do 4 žlice svežega majarona in ga umešamo v pol skodelice olja. Olje pustimo na toplem mestu stati 4 tedne, nato pa ga precedimo in prelijemo v temno stekleničko ter dobro zapremo. Po potrebi si z oljem namažemo prizadeto mesto.

Poparek: Na dve čajni žlički drobno narezanega majarona nalijemo ¼ vrele vode, če trpimo zaradi vnetja čelne votline, glavobola, nespečnosti.

OPOZORILO: Med nosečnostjo se izogibajte vsem pripravkom, ki vsebujejo majaronovo olje.

V zelo velikih količinah izzove vrtoglavico in glavobol.

Viri:
Nadja Nussdorfer: V kraljestvu začimb

Velika knjiga o zeliščih, MK; 2010
Sanja Lončar et al.: Ščepec rešitve: zamolčane zdravilne moči začimb, 2012.

ORIGANO (Origanum vulgarum)

DRUŽINA: USTNATICE

Druga imena: dobra misel, divji majaron

OPIS RASTLINE: Origano je zelnata trajnica, ki zraste od 20 do 50 cm visoko. Vsi nadzemni deli rastline so poraščeni z dlačicami. Steblo se v zgornjem delu razraste in je pogosto rdečkasto obarvano. Listi so na steblu nasprotno nameščeni. Spodnji so večji, proti vrhu pa postajajo vse manjši. So jajčasti, ovalni, celorobi. Na končnih delih poganjkov se razvijejo številni, v socvetja združeni cvetovi, ki so približno 5 mm veliki in rdeče ali rožnate barve.

RASTIŠČE, NAHAJALIŠČE: Origano uspeva na toplejših rastiščih in na apnenčastih tleh. Najdemo ga na prisojnih in suhih področji, po posekah, gozdnih obronkih, ob grmovju. Na vrtovih ga gojimo kot začimbo.

ČAS CVETENJA: Origano cvete od junija do septembra.

ČAS IN NAČIN NABIRANJA: Nabiramo vse nadzemne dele rastline, bolje je, da nabiramo zgornje dele rastline, ker je spodnji del olesenel in vsebuje manj eteričnih olj. Najbolj učinkovit je med cvetenjem od junija do septembra. Sušimo ga v senci.

UČINKOVINE: Origano vsebuje eterična olja, čreslovine, grenčine.

KAJ ZDRAVI: Origanove grenčine in tanini blažijo težave z napenjanjem in drisko ter vzpodbujajo izločanje telesnih tekočin. Eterična olja pomagajo proti vnetju sluznice v ustni votlini, vnetju sluznice žrela, blažijo napade kašlja ter pomirjajo vneto grlo. Razkužujejo prebavila, umirja in blaži krče. Ameriška študija leta 2001 je potrdila, da eterično olje učinkuje na glivico Candida albicans, ki povzroča sor pri otrocih. Dobro misel uporabljamo tudi zunanje v obliki mazil in masažnih olj, ki lajšajo revmatične bolečine.

PRIPRAVA IN UPORABA ZDRAVILA: Rastlino pripravljamo v obliki čaja, parne kopeli, posušeno ali svežo kot začimbo.

Čaj: Skodelico vrele vode prelijte 3 žličke posušenega origana, pustimo stati 10 do 15 minut, precedimo. Preden čaj grgramo počakamo, da se ohladi. Če ga pijemo kot sredstvo proti kašlju, ga osladimo z medom. Origanov čaj pomaga pri pokvarjenem želodcu, driski, napenjanju, njegovo grgranje pa ublaži zobobole in vnetja grla ter ustne votline.

Origano kot začimba: Svež origano naberemo ob lepem suhem vremenu, ga povežemo v šopke in sušimo v senci. Ko se posuši, ga osmukamo. Shranimo ga v temnih zaprtih kozarcih. Z njim začinjamo pico, dobre prelive za špagete, druge testenine. Najbolje se ujame s paradižnikovimi jedmi, pečenkami, solatami in zelenjavnimi enolončnicami. Izboljša okus pečenemu krompirju in mesu na žaru.

Inhalacija zavretka: Inhaliranje origanovih hlapov ali grgranje čaja domnevno pomaga proti napadom kašlja.

Parna kopel: Žlici origana primešamo žlico timijana, dve žlici kamilice ter mešanico prelijemo z vrelo vodo. Glavo in zgornji del telesa si pokrijemo z brisačo, obraz pa nagnemo nad posodo z vročo vodo ter z zaprtimi očmi 10 minut inhaliramo origanove hlape.

Sveta Hildegarda pa dobre misli ne priporoča v kuhinji kot začimbo, saj pravi, da je zdravilo, ki ga naj mešamo v napitek iz robidnic. Za zdrave ljudi pa pravi, da v kolikor jo uživajo,vpliva na kožo, jetra in pljuča.

OPOZORILO: Dobra misel lahko v velikih odmerkih povzroči razdražljivost, etrično olje za zunanjo uporabo lahko vzdraži kožo, notranje pa vzdraži sluznice. Pripravkom naj se izogibajo nosečnice.

Vir: Naravna zdravila, MK; 2007

Reinhard Schiller: O zdravem prehranjevanju (zbirka Sveta Hildegarda)

VRTNI TIMIJAN (Thymus vulgaris)

DRUŽINA: USTNATICE
Druga imena: vrtna materina dušica
Značaj: pekoč, nekoliko grenak, topel, suh
OPIS RASTLINE: Timijan zraste od 10 pa do 40 cm. Pokončna štiriroba stebla so kratko dlakava. Listi so dolgi od 4 do 10 mm, so eliptični, kratko cepljeni ali sedeči, na spodnji strani sivo dlakavi, na zgornji strani pa so gladki in imajo zavihane robove. Cvetovi so zbrani v klasih in so bledo rožnate barve. Timijan je občutljiv na mraz.

RASTIŠČE, NAHAJALIŠČE: Domovina timijana so sredozemske goličave in zimzeleno grmovje. Zdaj timijan gojijo na vrtovih in nasadih, najdemo pa tudi divje oblike te zdravilne rastline.

ČAS CVETENJA: Od junija do avgusta je timijan v polnem cvetu, cvete pa tudi že maja in septembra.

ČAS IN NAČIN NABIRANJA: Nabiramo cvetočo zel (od junija do avgusta), najrajši vršičke poganjkov. Uporabljamo ves nadzemni del rastline.

UČINKOVINE: Glavne aktivne učinkovine v vrtnem timijanu so eterična olja, predvsem timol, karvakrol, borneol, cimol, pienon, zimol ter tanini, smole, saponini, flavoni.

KAJ ZDRAVI: Je dobro razkužilo za usta, grlo in prebavila. Pospešuje prebavo, lajša izkašljevanje sluzi pri vnetjih dihal, pri oslovskem in krčevitem kašlju. Pomaga pri akutnem bronhitisu ter astmatičnih napadih. Blaži krče, odganja črevesne zajedavce, poživi presnovo, prebavo, povečuje telesno odpornost in je splošno poživilo.

Pomaga tudi pri artritisu, revmatizmu, protinu, migreni. Uspešno ga uporabljamo tudi kot krepčilo za želodec in živce, zato ga priporočamo tudi pri nespečnosti. Zdravi mehur, ledvice in jetra. Pospešuje menstruacijo.

PRIPRAVA IN UPORABA ZDRAVILA: Rastlino pripravljamo v obliki čaja, mazila, poparka, inhalacije ter namočeno v žganje ali v olivno olje kot kopel. Svež ali posušen timijan uporabljamo tudi kot začimbo.

Čaj: Zvrhano čajno žličko timijana prelijemo s ¼ l vode, zavremo, počakamo 10 minut in odcedimo. Dnevno pijemo 3 skodelice mlačnega čaja, proti kašlju ga osladimo z medom. Čaja proti krčem ali pri težavah z želodcem pa ne sladkamo.

Čajna mešanica proti kašlju in vročini: Žličko posušenega vrtnega timijana, žličko posušene slezove korenine in žličko janeža zdrobimo v možnarju in prelijemo s skodelico vrele vode. Počakamo 10 minut, nato pa vodo precedimo. Čaj pijemo v majhnih požirkih in po njem ostanemo v postelji.

Kopel: 100 gramov timijana prelijemo z litrom vrele vode, pustimo stati 10-20 minut, odcedimo in dodamo tekočino vodi za kopel.

Timijan kot začimba: Svež timijan naberemo okoli poldneva, ob lepem suhem vremenu, ga povežemo v šopke in sušimo v senci, na prepihu, najbolje na podstrešju. Ko se posuši, mu osmukamo liste in jih zdrobimo. Začimbo hranimo v temi v zaprtih kozarcih. Začimbo uporabljamo za gobje jedi, mastne jedi, pečen krompir, mešana jajca s slanino, mastne klobase, mastne sire, v enolončnicah. Odlično se kombinira z origanom in rožmarinom.

Timijan kot mazilo: Mazilo pripravimo na osnovi svinjske masti ali govejega loja.

Inhalacija: Z dvema do tremi litri vode prelijte dve žlici posušenega vrtnega timijana in dve žlici posušene kamilice. Počakajte nekaj minut, nato pa si glavo pokrijte z veliko kopalno brisačo in vdihujte hlape, ki se dvigujejo iz vroče vode.

OPOZORILO: Nosečnice se morajo izogibati timijana in njegovega olja, saj močno spodbuja krčenje maternice. Timijanovo olje draži sluznico, zato ga je potrebno redčiti.

Vir: Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994