GOBE

Po naravi so rahlo hladen, po okusu sladke. Gobe so težko prebavljive. Nevarnost za zdravje pa predstavlja tudi to, da v sebi kopičijo veliko težkih kovin in radioaktivne snovi. Uživamo jih poredko in v manjših količinah.

Gobe vsebujejo veliko beljakovin, zato jih nekateri imenujejo kar meso iz gozda. Količina beljakovin pri suhih gobah se poveča za 36%, pravo vrednost pa jim dajo še dodatki kot so jajca ali mleko. Gobe so težko prebavljive, zato jih uporabljajmo bolj kot začimbo. Gobe so bogate z rudninami kot so: železo, kalcij, fosfor, natrij, vitamini B1, B2, D in niacin. Sveže moramo vedno narezati na tanko ali sesekljati. Škodijo nam gobe, ki so nabrane v vlagi, stare, neustrezno hranjene. Gobjih jedi ni priporočljivo pogrevati ali hraniti za naslednji dan. Gobe pripravljamo na veliko načinov kot samostojne jedi, v juhah, omakah, jih pražimo ali ocvremo.

Gobja omleta: 8 jajc, 2 dl smetane ali mleka, sol, poper, 2 žlici masla. Jajca razvžvrkljamo s smetano ali mlekom, začinimo in zlijemo na vročo maščobo. Pečeno omleto nadevamo s praženimi gobami, ki smo jih pripravili tako: 500 g svežih gob popražimo na olju in čebuli. Posolimo, popopramo, vmešamo 2 žlici smetane in žlico sesekljanega peteršilja.

Za vlaganje gob izberemo samo zdrave in mlade gobe. Vložimo jih lahko v olje ali kis. Očiščene gobe kuhamo v slani vodi 5 minut, nato jih odcedimo, stresemo v čiste pasterizirane še vroče kozarce in zalijemo z vrelim kisom in takoj zapremo s pokrovčki.

Če jih želimo vložiti v olje, jih najprej kuhamo 10 minut v mešanici vode in kisa 2:1, potem jih osušimo na krpi. Nalagamo jih v kozarec po plasteh in jih sproti zalivamo s hladnim oljem. Gobam dodamo kot začimbe nekaj zrn popra, vejico rožmarina in lovorjev list.

Gobe v olju ali kisu pustimo odležati vsaj mesec dni v shrambi, preden jih porabimo.

ČRNA TROBENTA

Crateréllus córnucopioídes ali črna trobenta je užitna. Ima trobljasto obliko, tako, da klobuček postopoma prehaja v vse bolj ozek bet, ki se tanjša proti dnišču. V dežju je vsa črna, suha pa je sivo rjavkastih odtenkov.
Meso je tanko, sivo, črnikasto, nekoliko žilavo, prijetnega vonja in okusa. Raste na gozdnih tleh, pod listavci, skupinsko, včasih v šopih, pozno poleti in jeseni, dokaj pogosto.
Je dobra, vsestranska, najboljša je za dodatek raznim mesnim jedem, primerna je tudi za sušenje.
Zaradi edinstvene oblike in barve je ne moremo zamenjati s strupenimi gobami.

Uporabljajo jo pri zdravljenju sladkorne bolezni, visokega krvnega tlaka, inkontinence, težavah z libidom. Vsebuje poleg aminokislin še vitamin A. Črna trobenta je poleg še drugih zdravilnih gob sestavina zdravila Gacoca, ki je v klinični uporabi v Tanzaniji za prej omenjene težave.

Vir: Gobarsko društvo Lisička Maribor
Branko Vrhovec: Zdravilne gobe Slovenije in 100 okusnih gob, 2010

ŠTOROVKA ALI SIVORUMENA MRAZNICA

Armillária méllea, sivorumena mraznica ali štorovka je pogojno užitna, močno šopasta, s številnimi luskatimi klobučki, na dolgih, pri dnišču zraščenih betih, ki nosijo pod lističi močan obroček.

Klobuk je velik od 4-10 cm, sprva polkrožen ali rahlo stožčast, s komaj vidno grbo, dolgo zapognjenim robom, ki se kasneje zravna. Obrobje najprej gladko, postane nažlebkano, proti temenu pa se dvigajo vse bolj goste luskice, ki se dajo zlahka odstraniti. Barve so različne.
Meso je bledo, prožno, v betu žilavo, prijetnega vonja in nekoliko grenkega okusa.


Štorovka raste na lesu različnega drevja, nevaren parazit, od zgodnje do pozne jeseni. Zelo pogosta goba. Surova škodljiva, sindrom surovih gob - neznani strupi, ki učinkujejo na prebavila, vendar se s kuhanjem in odlito vodo odstranijo; nato je zelo primerna za vlaganje v kis.
Mraznicam so podobne številne druge gobe, ki enako kopučasto uspevajo na lesu. Zelo podoben je neužiten Hrapavi luskinar (Pholiota squarrosa), ki je grenak. Smrtno nevarna bi bila zamenjava z Obrobljeno kučmico (Galerina marginata), ki pa nima luskic na klobučku. Možna je nevarna zamenjava pri nabiranju male štorovke in drugih podobnjh, šopasto rastočih gob. Malo štorovko (Kuehneromyces mutabilis) pobiramo le na panjih listnatega drevja. Ima trdnejši obroček, pod njim pa luskice po betu.

Zdravilni učinki: pospešuje pretok krvi v možgane, ne da bi se pri tem povečal krvni tlak. Deluje pomirjevalno, izboljšuje vid, preprečuje vnetje oči in nočno slepoto. Blaži prebavne motnje in krče, znižuje krvni tlak, blaži nevrastenijo, varuje organizem pred ionizirajočim sevanjem, deluje protiglivično in še bi lahko naštevali. Kljub temu jih je treba uživati zmerno kot vse mraznice.

Avtor fotografije je Gregor Klarič.
Vir: Gobarsko društvo Lisička Maribor
Brako Vrhovec: Zdravilne gobe Slovenije in100 oksunih ogv, 2010

ZIMSKA PANJEVKA

Flammulína velútipes, Zimska panjevka

Uspeva v zimskem času na štorih listnatega drevja, spoznamo jo po kosmatem betu, ki je sprva rumenkasto okrast, enake barve kot klobuček, sčasoma pa postaja črn. Raste šopasto na štorih ali deblih različnega listnatega drevja, pozno v jeseni, pozimi, ko se temperatura giblje nad ničlo, ponekod pogostno. Čas rasti od oktobra do marca.

Glede na malo izbiro svežih gob v istem letnem času, je dobra, vsestranska. Pretirano uživanje te gobe je škodljivo.

Če pri določevanju upoštevamo žametast bet, je zamenjava s strupenimi gobami nemogoča. Možno pa je, da tudi žveplenjače zrastejo pozno v jeseni in zgodaj pomladi, vendar jih zaradi grenkega okusa takoj odkrijemo. Ponekod se pojavlja tudi bela oblika Zimske panjevke (f. lactea), to je mlečni različek zimske panjevke, ki je pri nas manj znan, na Češkem pa so ga našli na lipi in vrbi. Prepogosto uživanje zimske panjevke ni priporočljivo. Zimsko panjevko tudi umetno gojijo na Japonskem, občasno jo je pa mogoče dobiti tudi pri nas.

Zdravilne lastnosti: Pomaga pri zdravljenju sladkorne bolezni, ekcemov na rokah in nogah, ishemiji srca in kroničnem vnetju trebušne slinavke. Na Japonskem so iz klobučkov zimske panje vke izolirali flamulin, ki je pokazal citostatične odlike pri Erlichovem sindromu in sarkomu 180.

Avtor fotografije je Gregor Klarič.

Vir: Gobarsko društvo Lisička Maribor,

Branko Vrhovec, Zdravilne gobe Slovenije in 100 okusnih gob, 2010

BEZGOVA UHLJEVKA

Auriculária aurícula-júdae, Bezgova uhljevka

Ime je dobila po tem, da je podobna ušesu, nepravilnih oblik, mesnato rjave, olivne barve, s tankim, žilavim mesom, z rahlo zgubano notranjostjo, polsteno zunanjo površino in je s kratkim betom pritrjena na les. Sveža je mehka in tresoča, suha trda, zmočena pa ponovno oživi. Nekatei ji pravijo tudi Judeževo uho.

Raste na deblih in vejah Črnega bezga (Sambucus nigra), v šopih ali pa so klobučki nanizani drug nad drugim po deblu, vse leto, razmeroma pogosto. Čas rasti: celo leto.

Je užitna in zdravilna goba, cenjena na Kitajskem in Japonskem, užitna tudi surova. Je setavni del mnigih kitajskih juh, hitro opraženih jedi. V medicini jo uporabljajo za ustavitev čezmernih krvavitev, zdravljenje hemoroidov, kot želodčni tonik, zdravilo proti virusom in proti strjevanju krvi, boljšo prebavo, znižuje vsebnost previsokih lipidov kot sta hoelsterol in trigliceridi v krvi. Pomaga proti draževnju v žrelu in celjenju ran.

OPOZORILO: Ženske, ki bi rade zanosile, nosečnice in doječe matere naj se je izogibajo, ker zmanjšuje plodnost.

Vir: Gobarsko društvo Lisička Maribor

Lee, H.W. : Zdravilna moč gob, 1999

BUKOV OSTRIGAR

Pleurotus ostreatus - Bukov ostrigar

Bukov ostrigar je lesna goba, ki pri nas raste dokaj pogosto tudi pri nas. Je zelo priljubljena goba za gojenje, zato ga je možno kupiti v trgovinah ali na tržnici. Ima sladek, blag okus in ga v tradicionalni vzhodnajški medicini uporabljajo za krepitev ven, sprostitev kit ter odpravo zraka in hladnih stanj iz telesa.

Ostrigar je bogat z beljakovinami in vsebuje veliko aminokislin (vendar ne triptofana), različne vitamine B (vendar ne B12), nenasičene maščobne kisline (zlasti oleinsko) ter nekatere minerale in vlaknine. Pomembna prednost te gobe je, da zaradi velike vsebnosti železa koristi nastajanju krvi.

Vir: Gobarsko društvo Lisička Maribor
Lee,H.W.: Zdravilna moč gob, 1999

REIŠI ALI SVETLIKAVA POLOŠČENKA

Ganoderma lucidum - Svetlikava pološčenka (Reiši)

Reiši je drevesna goba in raste tudi pri nas. Doma je na Kitajskem in Japonskem. Njenim zdravilnim sestavinam so pripisovali moč, da zagotavljajo dolgo življenje. Rečejo ji celo goba nesmrtnosti. V Kitajski medicini jo uporabljajo za bolezni in stanja, povezana z "motenim šen", npr. za nespečnost, razbijanje srca, stres in duševno preobremenjenost. Poleg tega naj bi reiši prehranjeval kri, dodajal življenjsko energijo in ga pogosto uporabljajo za zdravljenje astme in kronične šibkosti. Reiši je zelo bogata s hranili. Med ključnimi snovmi so ogljikovi hidrati (sladkorji in polisaharidi) in beljakovine z vsemi esencialnimi in neesencialnimi aminokislinami in amini. Glavna maščobna kislina v njej je nenasičena oleinska kislina. Vsebuje obilo vitaminov B2, B3, B5, C in D ter mineralov, zlasti kalcija, fosforja in železa.

Reiši spodbuja naravno imunsko delovanje, poveča odpornost telesa ob stresu, izboljšuje splošno počutje, znižuje holesterol in pomaga odpravljati težave z jetri. Raziskave kažejo, da različne spojine v reiši: znižujejo krvni tlak, delujejo protitumorsko, zavirajo zlepljanje trombocitov (in tako upočasnijo strjevanje krvi), učinkujejo protialergijsko, lajšajo bolečine (delujejo analgetično), preprečujejo bronhitis, vplivajo kardiotonično (krepijo delovanje srca), delujejo protivnetno, protibakterijsko in protivirusno, ovirajo virus aidsa, pospešujejo razrast kostnega mozga, krepijo imunsko delovanje, povečajo raven interlevkina 1 in 2, povečujejo število belih krvnih celic in količino hemoglobina, spodbujajo dejavnost naravnih celic ubijalk, delujejo rahlo protiulkusno, varujejo jetra in detoksificirajo, učinkujejo kot sredstvo proti kašlju in za izkašljavanje, izboljšujejo delovanje nadledvičnih žlez, varujejo pred ionizirajočim sevanjem, če so uporabljene pred in po izpostavljenosti, delujejo zaviralno na osrednje živčevje, na živce pa antiholigerično (zmanjšujejo kofeinske učinke in sproščajo mišice), delujejo kot antioksidanti. Reiši so dolgo uporabljali kot antihistmatik (zdravilo proti alergijam). Za razliko od zdravil pa reiši nima stranskih učinkov. Deluje tako, da obvlada spoščanje različnih posredniških spojin v telesu. Kaže, da vsebuje tudi snov "lanostan", ki preprečuje sproščanje histamina. Hkrati reiši spodbuja delovanje nadledvičnih žlez, imunski odziv ali oboje ter tako pomaga obvladovati razsežnost telesne reakcije na alergen. Zelo zanimivo je tudi delovanje reišija na srce in ožilje, saj gobji pripravki znižajo serumski holesterol in trigliceride. Ker je reiši normalizirajoč adaptogen, ima tudi dvojno selektiven učinek na krvni tlak: ne le, da znižuje krvni tlak, ampak lahko tudi zviša prenizkega.

Zaradi trdne, lesnate zgradbe gobe reiši najpogosteje pripravljajo v čaju ali tinkturi. Priljubljen je naslednji čaj:
- 1 čajna žlička sesekljanega reišija - 5 - 10 tankih rezin sveže ingverjeve korenine - 1 skodelica vode
Vse sestavine damo v posodo in pustimo na ognju do vretja. Nato pustimo, da čaj počasi vre še približno 10 minut. Vsebino precedimo in popijemo še topel čaj - dovolj je enkrat dnevno.

Danes dobite v tudi lekarni preparate iz gobe reiši. Ganodermo lucidum vsebuje prehransko dopolnilo Vital B, namenjeno krvni skupini B.




Vir: Gobarsko društvo Lisička Maribor


Lee, H.W. : Zdravilna moč gob

MAITAKE - VELIKA ZRAŠČENKA ALI PLEŠOČA GOBA

Grifola frondosa - Velika zraščenka (Maitake)

Izvira na Japonskem, je drevesna goba in raste tudi pri nas. Ime maitake pomeni "plešoča goba". Pravijo, da je goba dobila ime po tem, da so ljudje plesali od veselja, ko so našli to gobo. V vzhodnjaški medicini jo uporabljajo proti boleznim vranice in želodca, za živčno in duševno pomirjenje in zdravljenje hemoroidov. Poročajo tudi, da ima protirakave lastnosti. Koristila naj bi proti sladkorni bolezni, visokemu krvnemu tlaku, bakterijskim in glivičnim okužbam, tudi aidsu. Maitake je prijetnega okusa, vsebuje veliko vode, malo nenasičenih maščobnih kislin in je izvrsten vir beljakovin, organskih kislin (veliko ima jabolčne kisline) in ogljikovih hidratov v obliki polisaharidov. V njej so tudi fosfolipidi, vitamini B1, B2, C in D, niacin in nekateri minerali, npr. kalcij, železo, magnezij, fosfor, natrij in cink.

Kemično vsebuje maitake močne aktivne polisaharide, ki spodbujajo imunski sistem. Novejše raziskave so pokazale, da ima maitake, pomembne terapevtske učinke, med drugim deluje imunostimulacijsko in zavira rast tumorjev.

Posredne imunski učinki maitake:
aktivira celično imunost,
prepreči kancerogenezo v normalnih celicah,
zavre tumorsko rast,
prepreči zasevanje (metastaziranje) tumorjev,
sodeluje s kemoterapijo in tako ublaži stranske učinke.

Maitake rakastih celic ne uničuje neposredno, temveč z aktiviranjem imunskega sistema, kar spodbudi lastne obrambne zmožnosti organizma. Raziskave zdravilnih učinkov maitake so zraven protitumorskega delovanja pokazale še antihiperzitivni učinek (znižanje krvnega tlaka), pomoč pri zdravljenju aidsa (maitake preprečuje uničenje celic T pomagalk, do katere privede virus HIV), pomoč pri zdravljenju sladkorne bolezni (maitake znižuje glukozo v krvi, ugodno vpliva na raven inzulina in trigliceridov) in pomoč pri hujšanju (maitake vsebuje malo kalorij, veliko pa vitaminov, mineralov in beljakovin.

Priporočljivo je zmerno uživanje mladih gob. Stare gobe so preveč olesenele in niso primerne za uživanje.

Vir: Gobarsko društvo Lisička Maribor
Lee, W.H:: Zdravilna moč gob, 1999

ŠIITAKE- Lentinula edodes ali Užitni nazobčanec

Goba je doma v Aziji, na Japonskem pa je med najbolj priljubljenimi užitnimi gobami. Šiitake je drevesna goba, ki (sicer redkeje) raste tudi pri nas. Prav tako jo je možno umetno gojiti - na drevesih ali primernem substratu. Zato jo lahko kupimo gojeno v trgovinah.

Šiitake so zelo cenjena goba. Na Japonskem in Kitajskem jo že tisočletja uporabljajo v tradicionalni medicini. Znižujejo holesterol, spodbujajo izločanje seča in olajšajo bolečine pri dražečem želodcu. Makrobiotika trdi, da šitake pomagajo odstraniti živalske maščobe iz telesa. Šiitake vsebujejo: B1. B2. B12, niacin, panatotensko kislino in vitamin D. So bogate z različnimi minerali, posebno s kalcijem. V klobuku ga je več kot v kocenu. Letinan, glavna aktivna sestavina gobe, spodbuja imunski sistem, učinkuje protivirusno, znižuje sladkor v krvi, varovalno deluje na jetra, spodbuja odpornost proti bakterijskim okužbam, vpliva dobro na srce in ožilje, deluje protitumorno, znižuje krvni tlak. Danes šiitake v mnogih državah ( Japonska, Kitajaska, Nemčija, Rusija, ZDA) zdravilci uporabljajo za zdravljenje aidsa, in raka.

Šiitake zagotavlja več beljakovin kot koruza, krompir in različne druge vrste rastlinske hrane ter je dober vir ogljikovih hidratov in pomembnih maščobnih kislin, zlasti linolenske kisline.

RECEPTI: Vsak teden si privoščite nekaj prgišč hitro popečenih šiitak. Pripravimo jih lahko z dušeno zelenjavo ali v juhah.

Vir: Lee, William.H. : Zdravilna moč gob, 1999

( slika, Lisička-gobarsko društvo Maribor)