RAZSTRUPLJANJE S HRANO

Ananas: vsebuje bromelin, ki spodbuja presnovo in pomaga pri odvajanju vode.
Artičoke: vsebujejo cinarin, ki spodbuja delovanje jeter in žolča, izboljšuje prekrvavitev teh dveh organov in njuno razstrupljanje. Pomaga pri presnovi maščob in tako razbremenjuje jetra; odvajajo vodo in nižajo holesterol v krvi.
Belgijski radič: vsebuje intibin, ki dobro deluje na jetra, žolč, želodec in črevo; spodbuja prebavo, podvaja vodo razstruplja in tvori kri.
Beluši: vsebujejo asparaginsko kislino, ki deluje diuretično, spodbuja ledvica in pospešuje presnovo. Kalij, ki ga vsebujejo pa odvaja vodo.
Črni koren: pospešuje izločanje seča, spodbuja tek in prebavo.
Koleraba: spodbuja pretok žolča in delovanje ledvic; pomaga pri tvorbi krvi.
Koromač: vsebuje eterična olja, ki spodbujajo delovanje jeter in ledvic, izboljšujejo prebavo.
Por: izboljšuje prebavo, vlaknine in rastlinske sluzi čistijo črevo; gorčična olja spodbujajo jetra, žolč in ledvice, pospešuje odvajanje vode.
Redkev in redkvice: vsebujejo eterična olja, ki spodbujajo prebavo in tvorbo žolča; odpravljajo zastoj žolča, odvajajo vodo.

Vir: Ilies, Angelika: Razstrupljanje z užitkom, Pisanica d.o.o., 2008  

DOBRA PREBAVA - TEMELJ ZDRAVJA

Tradicionalna kitajska medicina pripisuje določenim znakom, ki na prvi pogled nimajo povezave z motnjami prebave, opozorilni alarm za naše zdravje. Ti znaki so: šibkost glasu, pretirano potenje, bledica obraza, osiromašena duševna dejavnost, motnje vida, zamašen nos, nepravilno dihanje, zasluzitev pljuč, driska, krvavenje iz črevesja, krvavenje iz maternice, podplutbe ali podkožne krvavitve, ki niso posledica udarca, otekline, mlahave mišice in udi.

Motnje delovanja prebavil so samo začetek najrazličnejših težav, ki so povezane s prehrano. Nekatere od teh težav lahko odpravimo z zdravo prehrano, druge zgolj omilimo. Med take bolezni spadajo tudi take, ki jih klasična medicina tretira kot neozdravljive npr. multiplo sklerozo. Preden se lotimo diete, je morda najbolj pomembno to, da očistimo črevesje. Pomagamo si lahko s preparatom Purex 1 .

Osnova zdrave prehrane:

1. Pri pripravi jedi maščob ne pregrevamo, ampak jih dodamo šele na koncu na krožniku. Uporabljamo hladno stiskano olje: olivno, osatovo, svetlino, boragovo ali laneno olje. Oreščke in semena posipamo zmlete ali zdrobljen po mlačni hrani brez praženja.

2. Jedi solimo in sladkamo na krožniku. Izjema je kruh, polenta in zelenjava, če ne gre drugače.

3. Kuhamo na plinu in ne na elektriki. Izogibamo se mirovalovni pečici in parnemu loncu. Uporabljamo posodo, ki je iz nerjaveče kovine ali emajlirana. Izogibamo se teflonu in aluminiju. Aluminij je dokazano povezan z razvojem Alzheimerjeve bolezni .

4. Pijemo med obroki ali tik pred njimi in ne po obroku zaradi možnega vretja, ki ga lahko sprožimo.

5. Škrob in beljakovine ne sodijo v isti obrok. Prav tako ne mešamo dve vrsti beljakovin v isti obrok. Kot je sir in meso, mleko in meso, stročnice in meso itd. Če delamo izjeme, naj bo razmerje med škrobom in beljakovinami 1: 5 kot je to jušna zakuha npr.

6. Isto vrsto beljakovin ali škroba jemo po dnevu in pol presledka, da lažje določimo vzroke alergij in preprečimo zastoje črevesju.

7. Sveže sadje jemo samo kot samostojen obrok, dve uri po in pred drugi m obrokom. Sadje je najbolje uživati na tešče. Prav tako je najbolje, da ne mešamo sladke in kislega sadja.

8. Ne mešajmo sladke in slane hrane. Sadja in zelenjave.

9. Jejmo manj razhudnikov: krompirja, jajčevcev, paradižnika, paprike.

10. Kot začimbe uporabljajmo sveža in posušena zelišča, namesto vinskega kisa uporabljamo limono (ali jabolčni kis, tega Bizajeva ne omenja)

11. Ne jemo postane hrane, če je le mogoče se izogibajmo zamrznjeni in konzervirani hrani.

Vir: Polona Kresal Bizaj: Narava zdravi s hrano, Brežice: Primus, 2008; 131 str.

RAZDELITEV ŽIVIL PO SV.HILDEGARDI IZ BIGNA

Živila, ki povzročajo vročino: zelena, oves, svinjsko meso, alkohol, kava, maščoba, pečena in pražena živila.
Živila, ki ohlajajo: ječmen, hruške, maline, leča, banane, paradižnik, piščančje meso, jogurt, solate, surova hrana, vse južno sadje.
Živila, ki grejejo: pira, komarček, jabolka, mandlji, nešplje, pravi kostanj, dateljni, jelenje meso, cimet, klinčki, muškatni orešček, galgant.
Živila, ki so osnova Hildegardine kuhinje so: pira, pravi kostanj, komarček in kutina. Pripisuje jim univerzalno zdravilnost.

Kako izboljšamo delo svojih možganov s prehrano

Inteligenco lahko jemo, pravi Rüdiger Gamm v knjigi IZURITE SVOJE MOŽGANE (Učila, 2010). Zapisal je nekaj osnovnih nasvetov: Izogibajte se vsemu, kar vam škoduje npr. glutamati. Izogibajte se vsemu, kar obremenjuje vaš organizem npr. nasičenim maščobam. Koristijo Vam mikrohranilne snovi. Najpomembnejše je, da uživamo zadostne količine vode. Sestavljeni smo iz 70% vode, že majhno pomanjkanje vode zmanjša delovanje naših možganov za 20%. Zato je tudi iz zdravstvenih razlogov priporočljivo pitje najmanj 2 litrov vode na dan. Če pijemo dovolj vode, omilimo celo demenco. Starejši ljudje sploh izgubijo občutek za žejo. Nujno omejite uporabo sladkorja. Človeku zadošča 14 g sladkorja dnevno, mi pa ga ponavadi užijemo krepko več.

1 kocka sladkorja = 3 g sladkorja

1 liter sadnega soka= cca 40 kock sladkorja

1 liter kole = cca 36 kock sladkorja

100 g nugata = cca 22 kock sladkorja

1 tablica mlečen čokolade = cca 23 kock slakdorja

1 dl paradižnikovega kečapa = cca 8 kock sladkorja

150 g sadnega jogurta = cca 4 kocke sladkorja

Za to, da telo lahko prebavi sladkor, izloča inzulin, to pa je tako, kot bi bilo neprestano pod stresom. Če smo pri prebavljanju izločili več inzulina, kot je bilo potrebno za prebavo, se pojavi huda lakota. Telo kliče po ogljikovih hidratih, da se bo znebilo preostalega inzulina. Potrebo po sladkem premostimo raje s suhim sadjem v študentski hrani. Oreščki vsebujejo veliko vitamina E in maščobne kisline, ki so odlične za možgane. Dnevno pojejmo prgišče oreščkov, ki niso soljeni in do 3 jedilne žlice olivnega olja. Odličen vir omega maščob so ribe.

Najpomembnejša snov za telo in možgane pa so beljakovine. Vsak dan potrebujemo od 1 do 1,5 g čistih beljakovin na kg telesne teže. Naše celice se namreč delijo vsakih 28 dni, s starostjo se ta proces upočasni in z njim proces obnavljanja celic. Za proizvodnjo novih celičnih membran in sinaps v možganih so nujno potrebni proteini. Aminokisline so gradbeni kamni življenja. Viri beljakovin so: pusto meso, ribe, izdelki iz soje in nemastnega mleka, stročnice, alge.

Med vitamini je pomemben tudi B 12, ki tvori izolacijski ovoj posameznih živčnih vlaken. Če je zaščita pomanjkljiva, pride med vlakni do kratkih stikov, kar povzroča živčnost, neuravnoteženost in nezmožnost osredotočanja. Tudi B5 ali pantotenska kislina pomaga pri razstrupljanju in celjenju ran.

Za miselno mrežo so pomembne tudi soli. Najboljša je najmanj prečiščena sol, ki jo kupimo v trgovinah z zdravo prehrano ( himaljska sol npr.). Ker ima močnejši okus, jo porabimo manj.

Glutamati so ojačevalci okusa, ki so našemu telesu nevarni, ker delujejo na naše možgane kot električni paralizator. Skozi možgane nam nenehno in samovoljno pošiljajo majhne napačne dražljaje. Kot bi med nevihto neprestano švigale strele. Pri otrocih povzročijo močna nihanja v razpoloženju in motnje v pomanjkanju pozornosti. Dodatno ta sindrom ojača še sladkor.

E-ji - umetne sestavine. Predvsem za živilska barvila E 102, E104, E110, E122 in E129 so dokazali, da negativno vplivajo na koncentracijo.

Prehranska dopolnila so lahko tudi škodljiva, če so umetna, zato poiščite Calivitina naravna prehranska dopolnila. Prav za delovanje možganov sta preparata Energy and memory in Ginko XC. Sintetično proizvedenih vitaminov in mineralov telo namreč sploh ne more prepoznati, zato jih uskladišči v sklepe in možgane kot obloge. Tako naredijo več škode kot koristi. Prehranska dopolnila kupujte v trgovinah z zdravo prehrano ali lekarnah. Prav tako so važne kombinacije. Skupaj je na primer priporočljivo jemati cink in C vitamin, medtem ko cink in magnezij drug drugega blokirata oz. izničita: pazljivi moramo biti tudi pri odmerkih, še posebej v maščobi topnih vitaminih kot so A,D; in E ter železo. Napačno odmerjanje lahko privede do zdravstvenih težav. Železa sploh ne jemljite, če vam ga en predpiše zdravnik. Dober vir naravnega železa je drobnjak.

POVZETEK: pijte dovolj vode, omejite sladkor, uporabljajte kakovostno sol, jejte dovolj beljakovin, nemastno hrano, a nenasičene maščobe, uporabite naravna živila in prehranska dopolnila, ne jemljite prehranskih dopolnil sočasno.

ŽIVILA ZA SIVE CELICE:
Banana
Magnezij: nahaja se v babanah, mineralnih vodah, polnozrnati pšenici, koristen je za srce, mišice, možgane. Magnezij varuje pred depresijo, srčnim infarktom, srčnimi motnjami.
Kari:je mešanica začimb in glavna sestavina vseh karijev je kurkuma, ki razgrajuje obloge, odgovorne za alzheimerjevo bolezen in stimulira imunske celice. Vpliva tudi na sladkor v krvi. Snovi v kariju delujejo tudi antiseptično. V kariju so še: čili, koriander, česen, koromač, orientalska kumina, poper, lovorovec, cimet, gorčica, ingver, klinčki in različni cvetovi.
Jagodičevje: Že dolgo je znano, da barvila v jagodičevju varujejo možgane, podpirajo spomin in zmogljivost učenja.
Jajca in soja: Oboje vsebuje veliko lecitina, ki je zelo pomemben za možgane. V jajcih je tudi veliko holina, iz katerega naše telo proizvaja pomembni živčni transmiter acetilholin. Pomemben je za hiter in pravilen prenos informacij.
Čokolada z več kot 70% odstotki kakava: Cink, ki je v kakavu, povečuje koncentracijo in lahko v kombinaciji z vsebovanimi grenčičnimi snovmi prepeči tveganje za možgansko kap.
Oreščki: Pomembna rastlinska olja v oreških zmanjšujejo tveganja kapi. Vsebujejo folne kisline in pomemben vitamin E, ki deluje kot antioksidant.
Ribe: vsebujejo nenasičene omega - 3 maščobe, kakovostne beljakovine in jod. Posebej koristne so mastne morske ribe (losos, skuša, sardela, rusli,)
Laneno olje:vsebuje omega- in omega -6 nenasičene maščobe. Ker je hitro pokvarljivo, ga kupujemo v majhnih količinah.
Alge: Pri njih je najbolj važno poreklo, poiščite take iz biološke, nadzorovane pridelave, saj alge nase vežejo razne radioktivne snovi, če prihajajo iz obremenjenega okolja.
Kava in čaj: Če uživamo kofein v manjših količinah varuje pred Alzheimerjevo in Parkinsovo bolezen ter pomaga pri razmišljanju. Vendar dnevno naj ne bi spili več kot 3 skodelice. Pri čaju ne varčujte pri ceni, saj lahko bolj kakovosten čaj ( v lističih), ki je na zavitek dražji, uporabite trikrat ( dolijete vodo), pa bo še vedno enakega okusa in arome. Zeleni čaj in rooibos vsebuje veliko antioksidatov. Ustvarjata ustrezno ravnotežje med kislinami in bazami v telesu. seveda pa zeliščne čaje z zdravilnimi učinki pijemo omejeno in predvsem takrat, ko jih potrebujemo za zdravilo.

Ni odveč spomniti, da možganom tako kot telesu dobro dene tudi gibanje po svežem zraku.

KOSTANJ, PRAVI (Castanea sativa Mill.)

Pravi ali domači kostanj je v preteklosti v Sloveniji predstavljal pomemben vir prehrane jeseni in pozimi, predstavljal pa je celo tisto vlogo v prehrani, kot jo ima sedaj krompir. Namesto receptov za različne jedi iz kostanja se je do danes ohranila le še prodaja pečenih kostanjev na ulicah mest v pozni jeseni in pozimi.

Kostanj so izven njegovih naravnih rastišč širili že Etruščani in Rimljani. Snovali so kostanjeve gaje, ki so služili prehrani ljudi in živali ter pridobivanju kostanjevega medu. najstarejša drevesa pa so stara tudi do 1000 let (Etna). Kostanj navadno obrodi vsako leto, močneje pa obrodi vsake tri leta. Eno drevo daje letno od 100-200 kg kostanja, njegovi plodovi pa so zdravilni. Zdravijo krčne žile in blažijo razne driske. Posušeno listje kostanja zdravi revmo, bronhitis in oslovski kašelj, kar so dokazali tudi s poskusi. Listje kostanja je služilo tudi za steljo živini. Obilno cvetje kostanja daje obilico medu poleti. Še večjo zdravilnost pripisujejo njegovemu sorodniku divjemu kostanju. Sveta Hildegarde je pri putiki, revmatizmu, artrozi, vzkipljivosti svetovala kostanjeve paren kopeli, savne. Pravi, da so možgani povezani z jetri in pravi kostanj pomaga pri motnjah koncentracije v glavi, Alzheimerjevi bolezni. Posušen kostanj lahko kuhamo skupaj s pirinimi zrni. Pri bolečinah pri srcu, vnetju srčne mišice, zmanjšanih telesnih sposobnostih in depresijah pa moramo jesti surov kostanj. Pri bolečinah v jetrih zdrobimo kostanj in ga damo v med. Ta pripravek dobimo tudi kot kostanjev med z 20% kostanjeve moke. Dva meseca jemljemo 2 krat dnevno po 2 jedilni žlici tega medu. To vodi k ozdravljenju kroničnih boleznih jeter, krvna slika se izboljša.

Recept za kostanjevo parno kopel sv. Hildegarde: 40-50 listov pravega kostanja, 20 ježic, 5 litrov vode.
Postopek: Ježice prepolovimo ali jih potolčemo s kladivom, potem pa skupaj z listjem kuhamo 5-10 minut. Nerazredčen zvarek uporabimo za polivko za savno. Pri tem ravnamo kot v finski savni, najprej se ogrejemo v suhi savni, šele nato kamenje večkrat polijemo s kostanjevo vodo. Po parni kopeli se stuširamo s toplo vodo, če imamo zdravo srce pa izmenično s toplo in hladno vodo. Preden se vrnemo v savno, moramo počivati od 30 do 60 minut. Pri hudi putiki si lahko privoščimo tako parno kopel 2-3 tedensko. Po prenehanju težav pa samo še 1 krat tedensko.

Izvleček za kopel, ki si ga pripravimo sami: 40-60 listov, 20-30 ježic damo v4-5 litrov vode, ki jo zavremo in počasi kuhamo 15 minut. Za vodno kopel potrebujemo 1 do 1.5 litra prevretka. Za polivanje kamnov v savni pa lahko uporabimo nerazredčen izvleček.

Kulinarika: Užitni kostanj je sladkastega okusa, saj je njegova glavna sestavina škrob. Vsebuje tudi vlaknine, bogat je s kalijem, fosforjem, poleg tega vsebuje še kalcij, magnezij, žveplo, klor, železo, baker in mangan. Zaradi vsebnosti natrija je primeren pri dietah, kjer se zahteva manj soli. Vsebuje vitamine B in A. V povprečju s porcijo zaužijemo cca 220 Cal. Pečen kostanj ima nekoliko več kalorij.

Skrivnost: Zgostite jedi s kuhanim ali pretlačenim kostanjem (juhe, omake). Kostanj skuhajte, ga olupite in pretlačite. Zamrznite v plastičnih vrečkah. Zamrznete lahko tudi cel surov kostanj, a je potem bolj primeren za kuhanje.

Kuhan kostanj je odlična priloga k pečeni pečeni perutnine in divjačini.

Sveta Hildegarda svetuje, da ob bolečinah v vranici uživamo čim več pečenega kostanja. Pri bolečinah v želodcu kuhan kostanj. Kostanj z vodo vred, v kateri se je kuhal zdrobimo v kašo. 2-3 žlicam te kaše primešamo pirino moko, dodamo 1 žlico prahu sladkega korena in malo čajno žličko prahu sladke koreninice. Vse skupaj z malo vode še enkrat pokuhamo, da dobimo gosto juho. Ta juha je zdravilna pri bolezni želodca, trebušne slinavke, jeter, žolča.

Njen recept za kostanjevo omako: 1 čebulo sesekljamo in jo prepražimo na žlici masla. Dodamo 500 g zmrznjenih in odtaljenih maronov ter prepražimo. Potresemo
z 1 žlico pirine moke in pustimo, da zmes postane enake barve. razredčimo z 1/8 l rdečega vina in začinimo z galgantom, bertramom, materino dušico, ščepcem grškega triplata in solimo. Dušimo. Če je omaka pregosta dolijemo vod.

Kostanjev med sv. Hildegarde: kostanjev med pomaga proti stresu, depresiji in agresivnemu razpoloženju, olajša delo jetrom pri razstrupljanju telesa. 500 g medu segrejemo in dobro zmešamo s 150-200 g kostanjeve moke. Ohladimo in spravimo v hladilnik. Po potrebi zaužijemo žličko kostanjevega medu zjutraj na tešče in zvečer pred spanjem.

Kostanj ima 700 mg kalija na 100 g kostanja, to je 3 krat toliko kot ga ima na primer krompir. Je med najbogatejšimi plodovi z veliko vsebnostjo kalija.

Kostanjevi sladki "rezanci" za 4 osebe: 400 g olupljenega kuhanega ali posušenega kostanja skuhamo v 1/2 litra vode z malo limoninega soka in vanilijevim strokom. Zmešamo v električnem mešalniku, osladimo z 2-4 žlicami javorjevega sirupa ali medu, dobro premešamo, razdelimo na porcije, pretlačimo skozi stiskalnico za krompir naravnost na krožnik, da dobimo rezance. Okrasimo s 125 g sladke smetane ali s kepico sladoleda.

Kremna gobova juha s kostanji: 
Nasekljamo eno čebulo in jo pražimo na olju. Dodamo 2 strta stroka česna in 250 g gob. Pražimo, dokler gobe ne spustijo tekočine. Zalijemo z 1 litrom vode. Vmešamo kostanjev pire ali 20 celih olupljenih kostanjev. Začinimo s soljo, poprom, timijanom. Juho serviramo s kislo smetano, potreseno s peteršiljem.  

Kostanjeva juha s koruzo:
Manjšo čebulo in 2 stroka česna olupimo in sesekljamo. Na 2 žlicah olivnega olja popražimo česen in čebulo, dodamo 300 g olupljenega kostanja in prelijemo z 1 l zelenjavne juhe. Začinimo s soljo, baziliko, šetrajem, žefraniko. Kuhamo, dokler se kostanj ne zmehča. Pol kostanja ohranimo celega, ostalo pa zmeljemo s 50 g koruze iz konzerve. Juho zalijemo z 1 dl smetane za kuhanje, podamo cel kostanj in še 50 g koruze in še enkrat zavremo.  

Kostanjevo-kruhov štrukelj:
20 oluplenih kostanjev narežemo na 4 dele. 5 starih žemelj ali kosov kruha narežemo na kocke in prelijemo z vročim mlekom. Pustimo 10 minut. Prepražimo 1 seseklajno čebulo na oljčnem olju. Za okus lahko dodamo 100 g prekajene šunke. Zmes pirmešamo kruhu, dodamo 3 jajca, kostanj, peteršilj, solimo, popramo. Če je zmes premehka, dodamo 1 žlico moke. Zmes oblikujemo v štruco, jo zavijemo v alu folijo, ki smo jo premzali z oljčnim oljem in potresli z drobtinami. Zavremo vodo v večjem loncu in vanjo vržemo štrukelj, Kuhamo na manjšem ognju cca 20 minut. Kuhan štrukelj narežemo na rezine in postrežemo k mesnim jedem, samostojno ali k zelenjavi.

Kostanjeva omaka za testenine:   
Na žlici masla prepražimo 1 čebulo. Zalijemo z 150 ml belega vina, pokuhamo. Dodamo 150 g kuhanjega pretlačenega kostanja in 200 ml smetane za kuhanje. Solimo, popramo. Počakamo, da omaka zavre, prelijemo testenine. 

Kostanjeva polenta:
Zavremo 300 ml kokošje osnove in 200 ml mleka, dodamo vejico timijana in cels trok česna, primešamo 150 g koruznega zdroba. Kuhamo, dokler se polenta ne skuha. Ostranimo timijan in česen. 200 g kuhanega celega kostanja popražimo na žlici masla. Vmešamo v polento, začinimo s soljo, poprom in muškatnim oreškom. Pekač obložimo s peki papirjem, nanj namažemo cca na 1 cm debelo polento. Po 1-2 urah polento narežemo na rezine in polento popečemo na obeh straneh na maslu.

Kostanjev pire s sladko smetano in čokolado:
Zavremo 2,5 dl mleka, mu primešamo 500 g pretlaćenega kostanja, 30 g malsa, 75 g rjavega sladkorja, 1/2 sredice vanilijevag stroka  in cimet. Zmes ohladimo, Stepemo 125 ml sladke smetane. Kostanjev pire naložimo v skodelice, dekoriramo s stepeno smetano in stopljeno ali nastrgano čokolado.

Kostanjev tiramisu:
300 g pretlačenega kostanja zmešamo z 250 g mascarponejem, 80 g sladkorja, in 1 vaniljevim sladkorjem ter 3 žlicami ruma. V zmes vmešamo 2,5 dl sladke stepene smetane.  2 dl ohlajene kave zmešamo z 1 žlico sladkorja in 1 žlico ruma. V model po plasteh zlagamo 40 bebi piškotov namočenih v kavno mešanico in kostanjevo kremo. Okrasimo s čokoladnimi mrvicami ali posipamno čokolado. Serviramo hladno. 


Viri: Peter Pukownik: Almanah letnih časov (zbirka Sveta Hildegarda)
Wikipedija
Brigitte Pregrnzer in Brigitte Schmidle: Hildegarda iz Bigna: Post brez muk. Družina, 2006
Petra Kavšek: Gozdna kuhinja, 2013