OREHOV LIKER

Orehov liker je odličen za čiščenje krvi.
Potrebujemo:
18 zelenih mladih orehov,
40 dag sladkorja,
1,5 litra domačega žganja (po možnosti slivovka)
2 oreška,
nageljnove žbice,
cimet,
lupine 2 pomaranč, eko pridelave,
1/2 stroka vanilje

Postopek:
Narežemo orehe na kolesca, namočimo v žganje, damo na sonce za 10 dni.Vsebino večkrat pretresemo. Tekočino precedimo, dodamo lupini pomaranč, 172 stroka vanilje, oreška, cimet, nageljnove žbice. Pustimo na soncu še 4 dni. Dodamo sladkor, ki ga skuhamo v 1/4 litra vode, ohlajenega dodamo žganju. Vse skupaj precedimo skozi krpo, nalijemo v steklenice.

Recept iz knjige Zeliščarski recepti naših babic, Bucik, 2010

RECEPTI ZA ZDRAVJE

Korenčkova solata s hrenom:

Postopek: korenje nastrgamo, potresemo s svežim naribanim hrenom, začinimo s peteršiljem, oljem, soljo, jabolčnim kisom.

Zelenjavna juha:

Postopek: svežo sezonsko zelenjavo narežemo na velikost grižljajev, zalijemo z 2 dl vode, dodamo 2 žlički koruznega zdroba. Kuhamo 15 minut. Solimo šele na krožniku in dodamo kapljo hladno stiskanega olja. Namesto različne zelenjave lahko uporabimo tudi samo bučke, cvetačo, špinačo, por itd.

Miso juha: svežo sezonsko zelenjavo narežemo, jo kuhamo 15 minut, na krožniku dodamo 1 žličko paste miso.

Humus ali pire iz čičerike

Skodelico čičerike namočimo čez noč, zamenjamo vodo in čičeriko skuhamo. Mehka bo po eni uri in pol. Skuhamo špinačo v 1 dl vode, da ovene. Zmiksamo v multiraktiku in po potrebi oddamo vodo, v kateri smo kuhali špinačo. Za začimbe uporabimo sol, poper, baziliko, muškatni orešček. Na koncu posipamo s sezamovi semeni. Lahko uporabljamo kot namaz ali samostojno jed. Namesto špinače lahko uporabimo drugo zelenjavo.

Kostanjev pire:

Skuhamo kostanj ( 3 skodelice), ga olupimo in pretlačimo. Dodamo 2 žlici javorjevega sirupa ali medu in žličko ruma. Maso ohladimo v hladilniku. Ponudimo kot sladoled. Tik pred serviranjem lahko pretisnemo še enkrat skozi sito, da dobimo "črvičke" ali kakšne modele za piškote, da dobimo recimo špagete.

Avokadov namaz:

Avokado prerežemo, odstranimo koščico in izdolbemo meso z žličko. V mikser dodamo sol, žličko limoninega soka in drobno nasekljan drobnjak, peteršilj, koprc, origano ali druge začimbe. Lahko uporabimo tudi kuhano čičeriko ali čebulo. Eksperimentirajte. V kombinaciji lahko uporabite čemaž ali na primer jajčevce. Avokado nadomesti maslo. Tako je odličen tudi za pripravo ribje paštete. Uporabite konzervo sardel, avokado, začimbe kot je drobnjak, peteršilj in eno veliko čebulo. Poprajte po okusu in dodajte curry, timijan, rožmarin.

Pesto iz čemaža:

V multipraktiku zmešamo 1 dl in pol olivnega olja, žlico mandljev, 6 dag čemaža , 10 dag himalajske soli. Maso damo v sterilizirane kozarce in zalijemo z oljem. Tako pripravljen čemaž je uporaben več kot leto dni. Uporabljamo ga v majhnih količinah kot začimbo jedem in za polivko po špagetih, dodamo po okusu še parmezan.

KAKO SPEČEMO KRUH V KRIZNIH RAZMERAH

Če nimamo na voljo kvasa lahko pri pečenju uporabimo: vinski kamne, jedilno sodo, droži. Prav tako takrat, kadar se iz zdravstvenih razlogov moramo odpovedati kvasu (Candida) lahko uporabimo nadomestke. Če nimamo pri roki pecilnega praška ali kvasa lahko torej spečemo nekvašen kruh ali kruh z drožmi. Droži dajo kruhu kiselkast okus. Lahko jih tudi kupimo, narejene v prahu. Sami jih pripravimo tako, da uporabimo del vzhajanega testa od prejšnje peke in ga pustimo stati nekaj dni, da postane kiselkasto. Lahko pa naredimo testo iz tretjine do polovice skodelice katere koli moke, ki jo zmešamo s skodelico vode in malo soli. Sestavine oblikujemo v hlebček. V pokriti posodi pustimo stati pri cca 15 stopinjah tri dni. Po treh dneh prepoznamo značilni kiselkast vonj. Droži so pripravljene. V pokriti posodi jih hranimo pri 10 stopinjah največ še 5 dni. Vsakih nekaj dni jih pregnetemo z malo moke in vode, da se ne bo pokvarile. Ena izmed možnosti pa je, da naredimo droži z manj vode in jih posušimo na zraku, take se lahko ohranijo celo leto. Kislo testo zamesimo v novo testo za kruh. Nekvašen kruh naredimo iz pšenične moke in vode. Kruh je zelo zbit in nasiten. Najbolj znan je esenski nekvašen kruh, ki ga naredimo iz nakaljene pšenice in ima sladek okus. Je zelo zdrav. Nakaljena žita so alkalna. Esenski kruh dobimo v trgovinah z zdravo prehrano.

PRIPRAVA SADENGA ŽELEJA OZ. SADNEGA SIRA

Sadje najprej zmiksamo s paličnim mešalnikom ali zmeljemo v čim bolj suho kašo. Razpredimo jo na pladenj ali plitek pekač. Pladenj obložimo s peki papirjem ali alufolijo. Pladenj postavimo v električni sušilnik ali v pečico in sušimo pri 50 stopinjah Celzija. Vrata pečice zataknemo s kuhalnico, da so priprta in lahko skoznje hlapi para. Ko je sušenje končano dobimo trdo tanko plast, ki je podobna usnju. Narežemo na trakove ali kocke in shranimo v temnem, hladnem, suhem prostoru. Med posamezne plasti položimo povoščen papir, da se plasti ne zlepijo. Sadni sir predstavlja dober in zdrav posladek za otroke. Pride pa tudi prav v času, ko si moramo pripraviti dalj časa obstojen zaloge npr. v primeru naravnih nesreč.

Kolač iz starega kruha

Včasih se zgodi, da kupimo malo preveč kruha, ali pa nam ostane po kakšni zabavi. Potem se posuši in ne vemo, kaj pametnega bi iz njega lahko naredili. Možnosti je sicer več: lahko naredimo drobtine, če poznamo koga, ki ima doma zajce, je to odlična rešitev za porabiti star kruh...

Lahko pa naredimo tudi odličen, preprost kolač. Spodnji video je iz ene od hrvaških oddaj "Kod Ane". Upam, da boste vsi razumeli, sicer pa je bolj pomembno, da gledate.

če se ga boste lotili, napišite kakšen komentar. Zaželjeno.

ZELIŠČNO MASLO

Maslo pri sobni temperaturi penasto premešamo in dodamo zelišča. Drugačen postopek je, če maslo razpustite na vročini, potem morate odstraniti peno, ki pri tem nastane. Maslo malo ohladimo, preden primešamo zelišča. Pretočimo ga v posodo in postavimo v hladilnik. Dokler je maslo še gnetljivo, ga lahko oblikujemo v valjček in ga ovijemo z aluminjasto folijo ali peki papirjem. Zeliščno maslo je uporabno ten dni, če ga hranimo v hladilniku. Če ga hranimo v zamrzovalniku pa tri mesece.

ZAČIMBE ZA KRUH

Z zelišči lahko obogatimo kruh. Najbolj znana kot dodatek je kumina, koriander in komarček. Namesto teh zelišč oziroma semen lahko uporabimo semen janeža, zamorske ali črne kumine, dišečega koromača, maka, luštreka ali kopra. Primerni so tudi listi zelišč, ki prenesejo vročino, to so listi rožmarin, žajblja, timijana in origana. Poskusimo lahko tudi z divjimi zelišči kot je čemaž ali navadni plešec. Odlična je tudi v kruh zamešana pražena čebula.

RECEPT ZA GORČICO

Gorčico najlažje pripravimo, če nasekljana zelišča zamešamo v kupljeno delikatesno gorčico. Na ta način lahko pripravite pehtranovo, timijanovo, čemaževo ali hrenovo gorčico. Taka obogatena gorčica je hitro pokvarljiva. Če pripravimo gorčico sami, uporabimo seme črne ogrščice, in bele gorčice. Seme lahko poberemo z naših rastlin v vrtu ali pa jih kupimo. Lahko uporabite tudi semena česnovke, sabljastega triplata ali njivske gorčice.

V mlinčku meljite 200 g mešanice semen črne ogrščice in bele gorčice, 10-12 velikih žlic vode. Pustimo 3 ure, da se namaka in nabreka. Med tem v 200 ml kisa stresite 2 jedilni žlici medu in 5 jedilnih žlic nasekljanih zelišč. Vse skupaj rahlo prekuhajte. Ohlajeno mešanico kisa in zelišč vmešamo v gorčična semena. Po okusu po kapljicah dodamo 2-5 jedilnih žlic olja ter pri tem ves čas mešamo, dokler gorčica ne postane kremasta. Če gorčico hranimo v hladnem prostoru, je uporabna do 6 mesecev. Osnovni recept lahko nadgradite s česnom, ingverjem, limoninim sokom in drugimi začimbami.

ZAČIMBNE MEŠANICE

Včasih se zgodi, da dobite v dar začimbno mešanico, za katero enostavno ne veste, kaj je v njej, še posebej, če je mešanica kupljena v tuji ali eksotičnih državah na tržnici. Nekaj osnovnih začimbnih mešanic lahko spoznate tukaj.

Bouquet garni: Zeliščni šopek je sestavljen iz peteršilja, timijana, lovorja: Po želji lahko dodajamo še druga zelišča in zelenjavo kot je čebula, por, zelena in limonina lupina. S takim šopkom začinimo krepke mesne juhe, omake, jušne osnove, ribje in mesne jedi.

Fines herbes sestavljajo: drobnjak, krebuljica, peteršilj, pehtran: po želji pa še: bazilika, timijan, zdravilna strašnica, zelena, komarček, čebula in gobe. Odlična začimba pri pripravi juh, jajčnih jedi, omak, sirov, skut.

Frankfurtska zelena omaka: je sestavljena iz 7 zelišč: peteršilja, drobnjaka, krebuljice, kislice, boreča, kreše in strašnice. Poda se h krompirju, kuhanemu mesu in ribam.

Mešanica Gremolata: peteršilj, česen, limonina lupina. Dodamo lahko še: sardele, čili in druga zelišča. Uporablja se kot priloga k italijanskim jedem kot so ossobuco, rižote, polenta.

Mešanica Harissa: čili paprika, česen, sol, kumina, koriander. Uporabimo jo za pekoče začinjanje kuskusa, juhe, riža in riževih jedi.

Provansalska zelišča: timijan, rožmarin, lovor, šetraj, majaron. V razširjeno verzijo lahko dodamo še janež, baziliko, luštrek, krebuljico, žajbelj, sivko, pehtran, origano, komarček in brinove jagode. Posušeno zeliščno mešanico uporabljamo za kise, olja, marinade, sredozemske ribje, mesen, in zelenjavne jedi.

Jušna zelenjavo sestavljajo: korenje, gomoljna zelena, čebula, peteršilj,drobnjak, listna zelena, luštrek, timijan. Uporabimo jo za krepke juhe, enolončnice in dušene jedi.

GOBE

Po naravi so rahlo hladen, po okusu sladke. Gobe so težko prebavljive. Nevarnost za zdravje pa predstavlja tudi to, da v sebi kopičijo veliko težkih kovin in radioaktivne snovi. Uživamo jih poredko in v manjših količinah.

Gobe vsebujejo veliko beljakovin, zato jih nekateri imenujejo kar meso iz gozda. Količina beljakovin pri suhih gobah se poveča za 36%, pravo vrednost pa jim dajo še dodatki kot so jajca ali mleko. Gobe so težko prebavljive, zato jih uporabljajmo bolj kot začimbo. Gobe so bogate z rudninami kot so: železo, kalcij, fosfor, natrij, vitamini B1, B2, D in niacin. Sveže moramo vedno narezati na tanko ali sesekljati. Škodijo nam gobe, ki so nabrane v vlagi, stare, neustrezno hranjene. Gobjih jedi ni priporočljivo pogrevati ali hraniti za naslednji dan. Gobe pripravljamo na veliko načinov kot samostojne jedi, v juhah, omakah, jih pražimo ali ocvremo.

Gobja omleta: 8 jajc, 2 dl smetane ali mleka, sol, poper, 2 žlici masla. Jajca razvžvrkljamo s smetano ali mlekom, začinimo in zlijemo na vročo maščobo. Pečeno omleto nadevamo s praženimi gobami, ki smo jih pripravili tako: 500 g svežih gob popražimo na olju in čebuli. Posolimo, popopramo, vmešamo 2 žlici smetane in žlico sesekljanega peteršilja.

Za vlaganje gob izberemo samo zdrave in mlade gobe. Vložimo jih lahko v olje ali kis. Očiščene gobe kuhamo v slani vodi 5 minut, nato jih odcedimo, stresemo v čiste pasterizirane še vroče kozarce in zalijemo z vrelim kisom in takoj zapremo s pokrovčki.

Če jih želimo vložiti v olje, jih najprej kuhamo 10 minut v mešanici vode in kisa 2:1, potem jih osušimo na krpi. Nalagamo jih v kozarec po plasteh in jih sproti zalivamo s hladnim oljem. Gobam dodamo kot začimbe nekaj zrn popra, vejico rožmarina in lovorjev list.

Gobe v olju ali kisu pustimo odležati vsaj mesec dni v shrambi, preden jih porabimo.

PREPROSTE ZELENJAVNE ENOLONČNICE

Tile recepti so za to, da vam vzpodbudijo domišljijo k nenavadnim kombinacijam. Mer ni, ker doziramo vse po občutku. Če skuhamo preveč, pojemo še za večerjo ali pa naslednji dan.

Osnovni recept za enolončnico: lonec, olje ali voda, čebula, zelenjava ( ki jo imamo pri roki, več je različnih sestavin, bolje je, a ne pretiravajmo v drugo skrajnost, poleg jušne zelenjave še dve ali tri vodilne zelenjave), zelišča, začimbe, sol, zabela.

Fižol z rdečo peso: fižol v zrnju namočimo čez noč, kumina, na koce narezana rdeča pesa (1 skodelica na 1/4 kg fižola), sol, laneno ali bučno olje. Fižol zalijemo z vodo, potresemo s kumino, zavremo in kuhamo 15 minut. Podamo rdečo peso in po potrebi še zalijemo z vodo, kuhamo še 15 minut ali več, kolikor je potrebno, da se fižol zmehča. Solimo, zabelimo z lanenim ali bučnim oljem.

Korenje s suhim kostanjem: Sestavine: suhi kostanj, ki ga namočimo čez noč, rumeno korenje, kisla smetana, sol. Postopek: Kostanj kuhamo v vodi, v kateri smo ga namakali. Po 10 minutah dodamo narezano ali naribano korenje, solimo. Kuhamo še 10 minut oz. , dokler se kostanj ne zmehča. Zalijemo s kislo smetano.

Kostanje sušimo za zimske dni po sledečem postopku: kostanj olupimo, damo v sušilnico ali pečico na 50 stopinj in pripremo vratca pečice. Med sušenjem kožica odstopi in jo z lahkoto odstranimo, če kostanj samo dobro premešamo v posodi. Suhe kostanje hranimo v dobro zaprtih steklenih kozarcih. Ne hranimo jih predolgo, ker radi postanejo žaltavi. Lahko jih tudi zamrznemo kar cele surove, razen v lupino naredimo zarezo, da jih potem lažje lupimo.

Korenasta enolončnica: Sestavine: čebula, korenček, koleraba, korenasti peteršilj, česen, olivno olje, peteršilj, poper. Postopek: Čebulo zarumenimo na olju, dodamo enake dele korenčka in kolerabe in 1/4 korenine peteršilja. Zalijemo z vodo in kuhamo do mehkega. Na koncu dodamo še nekaj strokov česna, potresemo s peteršiljevimi listi. Popramo.

Riž z gorgonzolo: Sestavine: sol, nepoliran riž, suhe gobe, korenje, gomoljna zelena, rdeča paprika, bazilika, gorgonzola, maslo, parmezan. Postopek: vodo posolimo in zavremo. Na liter vrele vode damo skodelico rjavega riža in zmanjšamo ogenj. Dodamo ščepec , dva ali tri gob, skodelico narezanega korenja in skodelico na kocke zrezane zelene. Če je potrebno dolijemo vodo, 5 minut pred koncem kuhanja dodamo narezano rdečo papriko in ščep bazilike. Ko je jed kuhano , dodamo še 1/2 skodelice na koščke narezane gorgonzole, zabelimo z maslom in potresemo s parmezanom. Če smo dodali malo vode, smo dobili rižoto, če smo dali pa obilno vode, pa enolončnico. Namesto bazilike lahko uporabimo šetraj.

Bučna enolončnica s 4 siri: Sestavine: zimska buča, suhi paradižniki, origano, mocarela, slani beli sir, gorgonzola, parmezan. Postopek: V lonec narežemo na kocke bučo, če je hokaido, je ne lupimo. Dodamo skodelico suhih paradižnikov, zalijemo do primerne gostote. Kuhamo 10 minut oz., dokler se buča ne zmehča. Potresemo z origanom, dodamo enake količine sirov, razen parmezana, ki je le za posip. Premešamo.

Pesa s kislim zeljem. Sestavine: kislo zelje, pesa, kumina ali koriander, janež ali pa komarček in bučno olje. Postopek: Kislo zelje kuhamo 15 minut, dodamo na kocke narezano rdečo peso in ščep kumine ali druge začimbe, ki so navedene zgoraj. Premešamo in kuhamo še 15 minut, zabelimo z bučnim oljem.

Polenovka s korenovkami. Sestavine: Polenovka, ki smo jo namočili čez noč, pastinak, korenje, suhi paradižnik, poper, čebula,belo vino, sol, peteršilj, česen, oljčno olje. Postopek: Polenovko narežemo na večje kose in skuhamo, da ji lahko odstranimo plavuti in kosti, ter jo narežemo na majhne kose. Uporabimo vodo, v kateri se je kuhala polenovka in vanjo narežemo 2 korena, in 2 korenini pastinaka, nekaj suhih paradižnikov in popopramo. Prilijemo še vodo, da pokrije zelenjavo. Kuhamo 10 minut, dodamo še 2 nasekljani čebuli, prilijemo 1 dl vina, pokuhamo 5 minut, solimo, potresemo s peteršiljem in strtimi stroki česna. Pomešamo, pustimo stati 10 minut, preden postrežemo zabelimo z oljčnim oljem.

Rdeče zelje z jabolki. Sestavine: maslo, rdeče zelje, korenček, jabolčni krhlji ali sveže jabolko, janež, kisla smetana. Postopek: Na maslu zmehčamo narezano zelje. Dodamo narezane korenčke in pes krhljev. Potresemo z žlico janeža v zrnju. Zalijemo z vodo in kuhamo, dokler se zelenjava in sadje ne zmehča. Okus izboljšamo še s kislo smetano.

Koleraba s fižolom in krompirjem. Sestavine: maslo, čebula, koleraba, krompir, fižol, česen, majaron, miso pasta ali sojina omaka. Postopek: Na maslu popražimo čebulo in dodamo na kocke narezano kolerabo. Podušimo. Dodamo skoraj toliko krompirja kot kolerabe. Prilijem vodo, v kateri smo kuhali fižol ter kuhamo do mehkega. Dodamo fižol v količini 1/2 kolerabe. Začinimo s česnom in majaronom ter z žlico miso paste, ki smo jo zmešali s skodelico vode.

Bobov lonec z jurčki. Sestavine: bob, ki smo ga namočili čez noč, korenček, gomoljna zelena, suhi jurčki, česen, majaron, sol, oljčno olje. Postopek: Kuhamo bob, po 15 minutah kuhe mu dodamo korenček gomoljno zeleno in suhe jurčke. Kuhamo še 15 minut. Začinimo s strtimi stroki česna, nekaj minut pred koncem kuhanja. Potresemo z majaronom, solimo, zabelimo z oljčnim poljem, dobro premešamo.

Ohrovt, brstični ohrovt in zelje v enolončnici. Sestavine: prej naštete kapusnice, koruzni zdrob, lovor, timijan, česen, fižol, ki smo ga skuhali posebej, sojina omaka, oljčno olje. Postopek: Na olju popražimo koruzni zdrob za polento in med mešanjem dolivamo vodo, v taki količini, da ne nastane polenta, ampak juha. Dodamo enako količino narezanega zelja in ohrovta ter 1/2 količine brstičnega ohrovta. Glavice brstičnega ohrovta lahko tudi razpolovimo. Dodamo začimbe, zalijemo z vodo, kuhamo, da se vse zmehča. Na koncu dodamo strt česen, skodelico ali več fižola, prilijemo sojino omako in oljčno olje.

Enolončnica ob enakonočju. Sestavine: ješprenj, ki smo ga prej namočili, korenje, nakaljen fižol mung, koprive, sol, čemažev pesto. Postopek: Skodelico ješprenja kuhamo 20 minut, dodamo na kolutke narezane korenčke, po potrebi še zalijemo z vodo. Po 10 minutah dodamo še nakaljeni fižol mung. Na koncu radodarno dodamo še koprive in po potrebi še zalijemo. Premešamo in kuhamo, dokler ni kuhan ješprenj. Posolimo. Zabelimo s čemaževim pestom.

Koprive z zimsko bučo in fižolom. Sestavine: fižol, namočen čez noč, koprive, maslo, zimska buča, česen, muškatni orešek, sol, kisla smetana. Postopek: Skuhamo 1-2 skodelici fižola., Vodo odlijemo in prihranimo, da v njej kuhamo nekaj minut kup kopriv. Koprive s tekočino vred spasiramo s paličnim mešalnikom. V loncu raztopimo maslo, nanj stresemo na koce narezano zimsko bučo in jo podušimo. Prilijemo utekočinjene koprive. Na koncu dodamo še fižol, strte stroke česan, pol žličke muškatnega oreščka, sol in kislo smetano.

Koprivno-čemaževa enolončnica. Sestavine: krompir, korenje, čemaž, sol, oljčno olje. Postopek: V lonec damo enake količine korenja in krompirja. Zalijemo z vodo in kuhamo. Precedimo in vodo prihranimo, da v njej skuhamo koprive in nekaj čemaža. Kuhane koprive in čemaž spasiramo s paličnim mešalnikom. Dodamo krompir in korenje. Solimo po okusu, potresemo s sesekljanim čemažem in zabelimo z oljčnim oljem. Jed okrasimo s čemaževimi cvetovi.

Lonec z divjim rižem: Sestavine: oljčno olje, divji riž, koprive, sol, čemaž. Postopek: Na segretem olju popražimo skodelico divjega riža. Zalijemo s 4 skodelicami vode. Kuhamo 3/4 ure na zmernem ognju. Medtem skuhamo koprive in jih spasiramo s paličnim mešalnikom. K rižu dodamo na koščke nalomljene poganjke kopriv. Kmalu dodamo še spasirne koprive. Kuhamo, dokler se riž ne zmehča. Solimo, potresemo s čemaževimi listi, zabelimo z oljčnim oljem.

Zelje s korenčkom in žajbljem: Sestavine: maslo, žajbelj, rdeče zelje, korenček, prosena kaša, ki jo skuhamo posebej, sol, slani beli sir. Postopek: Razpustimo dve žlici masla, dodamo ščep ali dva žajbljevih listov, mešamo minuto ali dve. Dodamo skodelico narezanega zelja in enako količino korenčka. Zalijemo z vodo in kuhamo, dokler se zelenjava ne zmehča. Ugasnemo ogenj in vmešamo posebej kuhano proseno kašo. Po okusu solimo in potresemo z naribanim belim sirom.

Zeleni divji lonec s krompirjem. Sestavine: oljčno olje, čemaž, koprive, hmeljevi poganjki, bljuščevi poganjki, krompir, sojina omaka ali miso pasta, čemaževi cvetovi. Postopek: Na oljčnem olju prepražimo nasekljan čemaž. Dodamo vršičke koprivm, poganjek hmelja in malo bljušča. V lonec narežemo krompir, na koncu začinimo s sojino omako ali z vodo razredčeno pasto miso. Potresemo s čemaževimi listi ali cvetovi. Zelišča lahko nadomestimo s ščiri, metliko, plešcem, rmanom itd.

Gobja enolončnica. Sestavine: oljčno olje, čebula, lisičke, jurčki, krompir, stročji fižol, dol, peteršilj. Postopek: Zarumenimo čebulo, dodamo narezane lisičke in jurčke, popražimo, dodamo še na kocke narezan krompir ( 2 na eno osebo) in stročji fižol ( 1/2 skodelice na eno osebo). Zalijemo z vodo in kuhamo, dokler se krompir ne zmehča. Solimo in potresemo z obilico peteršilja.

Jesenski kari: Sestavine: oljčno olje, arašidi, korenje, paprika, buča, ohrovt, curry, sojina omaka. Postopek: Na vročem olju mešamo minuto ali dve arašide, ki smo jih olupili. Dodamo na koščke narezano zelenjavo. Potresemo z 1-2 žlicami začimbne mešanice currya. Zalijemo z vodo in kuhamo 15 minut. Začinimo s sojino omako. Enolončnico lahko zasipamo z rižem, kar upoštevamo pri času kuhe že v začetku. Če se odločimo za divji ali rjavi riž ga zaradi dolgega kuhanja skuhamo posebej in šele nato zasipamo v enolončnico.

Čebulna enolončnica z bučo. Sestavine: maslo, čebula, buča, česen, majaron, parmezan. Postopek: Na vročem maslu prepražimo čebulo. Prilijemo malo vode, da prikrijemo čebulo, dodamo na kocke narezano bučo, vsaj toliko kot čebule. Po potrebi še zalijemo z vodo in kuhamo, da se vse zmehča. Dodamo strte stroke česan in majaron. Enolončnico pustimo stati 15 minut preden jo serviramo. Posolimo po okusu in potresemo s parmezanom.

Črne trobente in koprive v enolončnici. Sestavine: maslo, čebula, črne trobente, koprive, česen, muškatni orešček, sol, prosena kaša, kuhana posebej, maslo. Postopek: Na maslu popražimo čebulo, dodamo narezane črne trobente in dušimo 10 minut. Dodamo koprivove vršičke. Zalijemo z vodo in kuhamo 15 minut. Začinimo s strokom česna in muškatnim oreščkom. Solimo. Jed okrepimo tako, da jo zakuhamo s proseno kašo.

Repa in zelje s koruzno moko: Sestavine: maslo, koruzna moka, repa, zelje, česen, origano, sladka rdeča paprika, poper, sol, čebulna zabela. Postopek: Na maslu popražimo nekaj žlic koruzne moke, med mešanjem dolivamo vodo. V lonec stresemo enako razmerje narezane repe ( na kocke) in zelja (na rezance). Po potrebi zalijemo z vodo, začinimo s sladko papriko v prahu, na koncu dodamo še origano in poper. Solimo po okusu, zabelimo s čebulo.

Vir: prosto po: Dario Cortrese: Vse v eno; enolončnice

KIS IZ KOMBU ČAJ

Kombu čaj ima več imen: kombuša, kombuča, Mandžurski čaj, Mo-gu , Fungus japonikus, Volška meduza, Čajni kvas, Tea beer, Olinka itd. Kombu čaj nastane s sočasno alkoholno in ocetno kislinsko fermentacijo. Je poživljajoč in čistilni napitek za telo. Kadar fermenetira dalj časa, se spremni v lis. Tak kis koristi jetrom, spodbuja delovanje ledvic, razstruplja tako kot kombu čaj in veže nase strupene snovi, znižuje holesterol v krvi, uravnava presnovo, pomlajuje.

Priprava kombu čaja: Potrebujemo kulturo, ki je podobna kisovi matici, klobuk, ki plava na vrhu tekočine. Pri nas sicer ni naprodaj, je pa dovolj razširjena, da lahko pridemo do nje, saj se hitro razmnožuje. Kdor pripravlja kombu čaj, ima vedno na pretek te kulture. Kombu čaj pripravimo tako, da na liter vode vzamemo 6-8 dag sladkorja ali svetlega medu in žlico črnega ali zelenega čaja. Za rast kombuče pa lahko uporabimo: sladek črni čaj, ruski čaj, lahko uporabimo tudi mešanico črnega in zelenega čaja, čaj brez kofeina, čaj borovničevja, šipkovih jagod, kamilic, leskovega listja, mešanico sadnih čajev, raztopino rjavega in belega sladkorja, raztopino glukoze in celo med. Najboljšo kakovost izdelka da črni čaj, zato se tudi največ uporablja. V čajnicah prodajajo črni čaj z imenom pu-erh. Ne uporabljamo pa močnih aromatičnih zelišč kot so: žajbelj, materina dušica, meta, pelin, tavžentroža, rman.... Najboljši je torej kitajski čaj pu-erh, ki ima že sam zdravilne lastnosti, predvsem za ožilje, zniževanju holesterola in telesne teže. Čaj damo v manjšo količino vrele vode in pustimo 15 minut, nato tekočino dolijemo v velik steklen kozarec in na čaj še enkrat prilijemo vodo. Tudi to po 15 minutah prelijemo v kozarec. V mlačnem čaju raztopimo sladkor ali med, dolijemo vodo, daje kozarec poln in na vrh čaja položimo kulturo. Kozarec zavežemo s krpo in pustimo pri sobni temperaturi. Po tednu dni fermentacije je kombu čaj pijača, ki skoraj ni sladka, osvežilna, podobna razredčenemu moštu ali šabesi. Čaj je nared za uživanje. Za kis ga pustimo stati še 3-4 tedne. Potem vzamemo kulturo iz tekočine, kise precedimo, natočimo v steklenice in zapremo. Shranimo na hladnem. Če novonastala kultura v kisu potone je še vedno dober za uživanje. Znak, da se je kis začel razkrajati, je njegov okus po gnilem.

Po končani fermentaciji dobimo napitek, ki je rastlinski substrat za katerega je značilna nizka vsebnost proteinov in maščob in vsebuje: Manj kot 1% etanola. Končni pH pijače je okrog 4,8. pH pijače zelo hitro pade na 3,0 in pri nadaljnji inkubaciji celo na 2,5. Sicer pa je napitek sestavljen iz: ocetne kisline, glukonske kisline, laktonske kisline, etanola, glukoze, fruktoze, saharoze, proteinov, vitaminov (B1, B2 ,B3 , B5 B6 , B12 , B15 ,biotin, vitamin C ), folne kisline ogljikovega dioksida, kofeina, esencialnih aminokislin (lizin, metionin, fenilalanin, treonin, valin), antibiotikov, encimov, mineralov....

Še drug način priprave kombu čaja. Najbolj preprosta navodila za domačo pripravo čaja za dve osebi lahko opišemo na naslednji način. a) Najprej moramo dobiti kombučo. b) Ko imamo kombučo lahko začnemo pripravljati čaj. 5 minut vremo tri litre destilirane ali filtrirane vode, s tem se izognemo morebitnim kontaminacijam, v emajlirani ali stekleni posodi. c) Dodamo štiri vrečke črnega čaja, pokrijemo posodo in pustimo stati do 20 minut. Dodamo 15g sladkorja na liter čaja in ga raztopimo v še vročem čaju. Čaj ohladimo na sobno temperaturo. d) Čaj prelijemo v 3 ali 4 litersko posodo. Uporabimo lahko stekleno posodo z razširjenim zgornjim delom. Lahko bi uporabljali tudi plastične posode, vendar se na plastiki lahko nahajajo različni mikroorganizmi. Posoda, ki jo uporabljamo pa mora biti široka, da lahko gobo po potrebi jemljemo ven ali jo dajemo noter. e) Na čaj položimo kombučo, ki potem lebdi na površini čaja. Če potone čaj dosladkamo in če še vedno tone, jo podpremo z lesenimi palčkami. f) Posoda mora biti prekrita s čisto krpo, ki se dobro oprijema posode in skoznjo ne more prah. Krpo pritrdimo na posodo z elastično gumico. Dobro je, da je premer posode čim večji, da je stik čaja s kisikom čim boljši in zato kombuča bolje dela. Najbolje je, da je posoda pri fermentaciji kombuče steklen kozarec oz. posoda, ker je prosojen lahko vidimo spreminjanje barve in morebitne spremembe v strukturi substrata. Kozarec mora biti pred uporabo očiščen in po možnosti tudi steriliziran, saj lahko že z umazanim kozarcem doprinesemo k napakam ali celo nepravilnemu poteku bioprocesa. Preprečiti moramo, da bi kombuča prišla v stik s kovinami, zato ne smemo uporabljati kovinskih pripomočkov, prav tako pa ne smemo nositi prstanov, ko prihajamo v stik s kombučo. Kombuča ima rada toploto. Sobna temperatura 12 stopnij Celzija je dovolj za rast kombučine kulture. Najboljše pa raste pri 24 do 25 stopinjah Celzija. g) Posodo nato postavimo na mirno, temno mesto. h) Ničesar ne dodajamo ali ne odvzemamo, temveč pustimo, da bioproces prosto teče. i) Čez en teden (5 do 10 dni) vzamemo kombučo iz čaja, jo damo na krožnik in odstranimo novo nastalo kombučo od primarne, ki smo jo dali v čaj na začetku. Nova kombuča je lahko ravno tako velika kot primarna.Obe lahko uporabimo naprej za novo šaržo. Ponavadi pa primarno uporabimo naprej, novo nastalo pa shranimo skupaj z eno skodelico čaja za prijatelje. Čaj nato prelijemo v steklen ali plastičen vrč in ga hranimo na hladnem. Vrč pokrijemo z nepredušnim zamaškom. Če poteka fermentacija dlje kot en teden lahko postane čaj močnejši -šibek kis-, ki ga lahko pred pitjem razredčimo z vodo. Lahko ga shranimo tudi v zamrzovalniku, vendar pa je najbolj učinkovit in zdravilen prav sveže pripravljeni čaj.

Uporaba kombuče v prehrani: Kombuča se največ uporablja kot čaj ali kis. Ponavadi čaj uživamo kot pijačo, vendar pa z njim ne smemo pretiravati. Pijemo ga ponavadi 3x dnevno. Začeti moramo z manjšo količino in jo postopoma zviševati na 150ml, če se pojavijo kakšne težave, moramo terapijo takoj prekiniti. Zjutraj ga uživamo na tešče, nato pa še dvakrat po jedi. Čaj uživamo vsaj 3 - 6 mesecev, da se v celoti lahko izrazi njegovo zdravilno učinkovanje. Predvsem v tujini so znani še drugi proizvodi, ki jih lahko naročimo preko interneta. Kombučo lahko uživamo kot kapsule ali šumeče tablete, dodatek h kosmičem in ostalim žitaricam. Uporaba kombuče v alternativni medicini Kombuča čaj uživamo predvsem zaradi njegovih zdravilnih učinkov.

Ima močno antioksidativno in antitoksično moč in ga lahko uporabljamo za blažitev številnih težav. Akne: Kombuča čaj pomaga telesu pri razstrupljanju in izločanju škodljivih snovi. Uporabimo pa ga lahko tudi kot tonik za čiščenje obraza ali pa si ga dodamo v kopel. Težave s prebavo: Kombinacija kisline in encimov v kombuči pomaga pri prebavnih procesih, uravnava želodčni pH in pozitivno deluje na črevesno floro. Predmenstrualni sidrom (PMS): Kombuča zmanjšuje nivo estrogena, saj vsebuje veliko vitaminov B kompleksa. Glukoronsko kislino sintetizirajo jetra in je močan detoksifikant. Poznano je, da lahko razgradi toksine kot so herbicidi in pesticidi, ureonsko kislino in holesterol, ki se izločijo preko urina. Ocetna kislina, ki je v čaju, je znana kot inhibitor rasti Salmonelle. Vitamini B kompleksa, kot so tiamin, riboflavin, niacin, pantotenska kislina, pirodoksin in biotin so pomembni pri preprečevanju težav povezanih s srcem, pri povečanem stresu in pomagajo pri depresijah.

Pitje kombušinega čaja dobro vpliva na: Srce - zmanjšuje krvni pritisk, izboljšuje krvni obtok ter kakovost krvi. Zato pomaga pri gnojnih tvorih, ranah in trdovratnih ekcemih. Tudi čisti in osvežuje kožo. Zato velja za kozmetično sredstvo.
Preprečuje in zadržuje poapnenje žil. Zadržuje nezdravo debeljenje in ohranja oz. vrača vitko linijo. Pospešuje tek in ureja prebavo. Ugodno deluje pri črevesnih in želodčnih vnetjih, želodčni kislini in trdovratnem zaprtju. Ugodno deluje pri obolenjih jeter in žolčnega mehurja. Pitje tega čaja se priporoča zlasti pozimi, ko je manj vitaminske hrane oz. zelenjave.
Zunanje se obnese ta čaj za izmivanje ran, tvorov in prask, kadar je čaj močno kisel. Kisel kombušin čaj čisti celo kovine: cink, srebro. Par kapljic tega čaja izčisti kalno vino v steklenici v par urah. Kombuša čisti telo, odstranja iz njega žlindro, po drugi strani pa očitno poživlja ves sistem žlez.

Razstrupljanje, pravilno delovanje prebavnega trakta in uravnotežen pH so ključni faktorji, ki preprečujejo bolezni in skrbijo za kvaliteto življenja. Kombuča vpliva na vse te bioparametre in tako pripomore k našemu dobremu počutju in zdravju bolezni.

Nezaželeni učinki kambuče. Neprimerna je za: posameznike s Candido albicanc, posameznike, ki so preobčutljivi na glive oz.gobe, sladkorne bolnike, ki se nagibljejo k acidozi- znižanje pH pod 7,4 v krvi. Med uživanjem čaja kombuče je za naštete skupine ljudi in tiste, ki jemljejo več različnih vrst zdravil priporočljivo občasno opraviti kontrolo jetrnih encimov.

Vir: Dario Cortese: Naravni kis
http://forum.klub-srecnih.si/viewtopic.php?t=331&sid=2290cf455aaef95308dc04b911c9e6dc
slika http://www.kombu.de/slovenia.htm

AFRIŠKI APNENEC

Afriški apnenec je ime za lupino nojevega jajca, ki se uporablja pri vodenici, zastoju vode v tkivu. Lupino moramo zdrobiti v prah, ki ga uživamo pred jedjo in po njej po 1/2 čajne žličke. poplaknemo s čajem ali vodo. Tudi kamne sečne kisline si že pred 4000 let v Mezopotaniji zdravili z zmletimi jajčnimi lupinami, ki vsebujejo 97% kalcijevega karbonata. Najboljše so lupine, ki ostanejo po tem, ko so se zvalili mladički. Človekovo telo veliko lažje uporabi kalcijev karbonat, ki je naraven in podoben tistemu v človekovem telesu.

Star recept pri krhkih kosteh, osteoporozi ter za lažje celjenje kosti pri zlomih je, da kokošje jajce namočimo v limonin sok ali kis čez noč. Zjutraj bi moralo jajce plavati v kožici (opni) v kozarcu, lupina pa bi se morala raztopiti. Tekočino, v kateri se je raztopila lupina popijemo. Pijemo najmanj mesec dni.

Vir slika: Wikipedija
Pukownik, Peter: Almanah letnih časov ( zbirka Sveta Hildegarda)

PIRA (Triticum spelta)

Za piro je že sveta Hidelgarda menila , da je najboljše žito. Najnovejša dognanja v prehrani pa potrjujejo njeno spoznanje. Pira je žito, ki je bilo že več kot pred 8000 leti razširjeno po srednji in severni Evropi, pšenica pa prišla k nam iz Azije šele pred 5000 leti in s svojo večjo rodnostjo izpodrinila piro. Pira je izredno zdrava, saj skozi njene ovoje-dvojne pleve ne vdirajo zunanji strupi. Je naravno odporna proti škodljivcem, zato pri njenem gojenju ne uporabljajo pesticidov in ostalih zaščitnih sredstev. Celo radioaktivnost naj bi se zadržala samo v plevah, so dokazovali po katastrofi v Černobilu.

Pira vsebuje vse življenjsko pomembne snovi v pravem razmerju, da jih človekovo telo lahko izkoristi, pri tem pa ne obremenjuje prebavnega trakta. Včasih so piro poželi še zeleno, ker se je zrela kasneje hitro osipavala že med žetjem.
Piro priporočajo za prehrano zdravih in bolnih ljudi. Pripravljamo jo lahko na več načinov, iz njene moke lahko pečemo kruh, prepečenec, torte, drobno pecivo, omlete. Lahko jo kuhamo kot kašo, v juhi s celimi zrni kot riž. Pripravljamo jo slano ali sladko. Je blagega okusa in je odlična za samostojne jedi, solate, enolončnice, prikuhe. Z njo lahko nadomestimo ječmenovo kašo. Vsebuje veliko esencialnih maščobnih kislin, beljakovin in dragocenih sestavljenih ogljikovih hidratov. vsebuje tudi vitamine, minerale kot so kalij, kalcij, magnezij in elemente v sledeh kot so cink, železo in baker. Pira je lahko predelana v moko, kosmiče, zdrob, ali pa jo v obliki celih zrn uporabljamo za juhe, kruh, rezance, vlivance. Z rednim, vsako dnevnim uživanjem pire se naše počutje popravi, prav tako se poveča storilnost in sposobnost koncentracije.

Pira je zelo uporabna pri dietah, zaradi alergij na pšenične beljakovine. Klorofilni sok iz mladih pririnih listov lahko izboljša počutje in poveča odpornost organizma, zato ga priporočajo okrevajočim bolnikom in starim ljudem ter pri težjih organskih obolenjih. Klorofil je zelo podoben po kemijski sestavi hemoglobinu v krvi, lahko hitro povečamo količino kisika v krvi in telesu. Klorofil izboljšuje presnovo ogljikovih hidratov in zavira gnitje beljakovin v črevesju. Hildegarda je s piro blažila tudi bolečine v sklepih.

Kruh iz pirine moke osnovni recept: sv. Hiledegarda pravi, da je najbolj peči kruh, ko je po setvenem koledarju dan za cvet ali plod. Če nimate setvenega koledarja se lahko ravnate po tem, da se luna debeli ( prvi krajec) in ozvezdje strelca ali dvojčkov. Na 1 kg pirine moke vzamemo 660 ml vode. Če dodamo maslo, jajca, pirin zdrob ali kaj drugega, se količina vode spremeni. Moko stresemo na delovno površino ali v veliko skledo na sredini naredimo jamico. V visok vrč si pripravimo mlačno vodo. Od celotne količine zlijemo 100 ml vode v jamico in vanjo damo 7 g kvasa. Od roba potegnemo samo toliko moke, da zgnetemo kvasec. ( za približno pest testa). Hlebček, ki ga dobimo, položimo v vrč s preostalo vodo , v jamico pa stresemo začimbe, sol in sladkor. Pustimo, da hlebček v vrču vzhaja, dokler ne priplava na površje. Tako dobljen kvasec zlijemo v jamico, nato pa postopoma od roba jemljemo moko in mesimo, dokler ne dobimo najprej zelo mehkega in gladkega in skoraj tekočega testa, šele potem pritegnemo k mesenju celotno količino moke in vse skupaj zgnetemo v voljno testo. Mesenje je lažje, le testo razvlečemo čez celo delovno površino in ga znova in znova zgnetemo. To ponavljamo toliko časa (5-10 minut), da dobimo gladko zmes, ki se zlahka loči od rok in delovne površine. Testo potresemo z moko , pokrijemo in pustimo, da vzhaja, dokler se ne podvoji. Po vzhajanju ga ločimo od podlage z lopatko, a ga ne gnetemo več. Potresemo ga z moko, pokrijemo in počakamo, da znova vzhaja. Trikrat ponovimo. Po zadnjem vzhajanju testo z rokami povaljamo po delovni površini, da postane čvrsto. Iz testa oblikujemo hlebec, štruco, žemlje, preste itd. in ga položimo v pekač. Pred peko ga s čopičem premažemo z vodo ali poškropimo. Pečemo pri 220 stopinjah, po 10 minutah znižamo temperaturo na 200 Stopinj. Pekovsko pecivo pečemo cca 25 minut, hlebec ali štruco pa 40-50 minut. Kruh lahko začinimo s 3 noževimi konicami rjavega sladkorja, 2 noževi konici galganta, 2 noževi konici bertrama, 2 noževi konici komarčka, 2 noževi konici ožepka.

Kruh iz pirine moke:
Sestavine:
500 g polnozrnate pirine moke, še najbolj sveže mlete
20 g kvasa,
1 čajna žlička medu,
1/2 litra svežega mleka
1/2 do 1 čajna žlička morske soli

Po želji dodamo: mandlje ali kardamom ali kumino itd..

Postopek: iz sestavin pripravimo testo in ga pustimo vzhajati. S testom napolnimo model, pustimo še 1/2 ure vzhajati, nato približno 1 uro pečemo v pečici pri 200 stopinjah. Takega kruha spečemo več, ker je zelo primeren za zamrzovanje bodisi cel ali narezan na rezine. Zmrznjene rezine damo v pekač in popečemo tako, da je kruh tak kot bi bil pravkar sveže pečen.

Kvašen kruh recept za začetnike:
Sestavine: 675 g polnozrnate ali bele pirine moke ( lahko si naredimo mešanico obeh), zavitek kvasa, 2 žlički soli., 1/2 litra vode. Suhe sestavine med seboj pomešamo, dodamo 1/2 litra vode, mešamo z leseno kuhalnico 3-5 minut. Nato testo damo v lončen model, ga pustimo 8 ur vzhajati, damo ga v segreto pečico na nizki rešetki in pečemo 30 minut na 225 Celzija in nato še 30 minut na 180 Celzija. Pečen kruh vzamemo iz modela in ga naložimo na rešetko,da se ohladi.
Pražena pirina zrna: Če zrna pire popražimo v ponvi brez maščobe, dobimo okusen gofio. Zrna med praženjem mešamo z leseno kuhalnico, dokler ne dobijo zlate barve. Med praženjem neprestano poka in prasketa, ker zrna izgubljajo tekočino v 3-5 %, dobijo pa poveča volumne za 3-5%. Po praženju zrna ohladimo v porcelanasti posodi in shranimo v neprodušno zaprti posodi.

Osnovni recept za pirino zrnje:
1 kg pirinega zrnja opremo v hladni vodi skozi gosto cedilo. Prilijemo 2 l hladne vode in ko zavre, dodamo začimbe kot sta galgant in bertram in kuhamo na nizki temperaturi 40 minut. Šele potem solimo in pustimo, da zrna nabreknejo in popokajo. Zrnje razdelimo na porcije v plastične vrečke in zamrznemo, da jih imamo na zalogi. Zrnje uporabimo za prirpavo rižot, sendvičev, nadevov, zakuh.

Kaša iz pirinega zrnja: Jabolko olupimo in narežemo na kocke. Skuhamo v majhni količini vode in dodamo 5-6 žlic kuhanega pirinega zrnja, ščepec cimeta, kavno žličko rjavega sladkorja in 3 žlice navadnega jogurta.

Kaša iz ovsenih kosmičev: sv. Hildegarda oves priporoča za zdrave in bolehne ljudi. Ne pa za bolne, ker preveč greje. V 150 ml vode, 5 žlic ovsenih kosmičev, žlica rozin, začimbe oz. 45 g mletega cimeta, 45 g mletega muškatnega oreščka in 10g mletih klinčkov ter malo sladkorja. Vse skupaj zavremo in pustimo 5 minut.

Kaša iz pirnih kosmičev: 150 ml vode, 3 žlice pirnih kosmičev, 2 žlici pirinega zdroba zavremo. Dodamo nastrgano jabolko, malo počakamo, da zmes nabrekne.

Pririna kava: Če zrna pražimo tako kot zgoraj, le da jih pustimo, da potemnijo namesto pozlatijo, jih lahko uporabimo za žitno kavo. Pripravi se lahko na več načinov. Lahko namočimo cela zrna v vrelo vodo in pustimo nekaj minut vreti. Dobimo zelenkasto rjavo tekočino, ki ji dodamo mleko. Naslednji dan tem zrnom dodamo novo žlico svežega zrnja in spet pokuhamo. Tako lahko pripravljamo kavo cel teden, preden zrnje zavržemo. Zadnja kava bo po barvi že črna kot prava kava. Drug recept pravi, da vzamemo 1 jedilno žlico praženega zrnja na pol litra vode, ga grobo zmeljemo, 3 minute kuhamo v vreli vodi, precedimo, naslednji dan pa uporabimo novo zrnje, ki jih pred uporabo sveže zmeljemo. V vseh primerih pijemo pirino kavo z mlekom. Taka kava blaži kislost v želodcu, ker je bazična, razkisljuje telo in razstruplja. Je idealna za preganjanje mačka po prekrokani noči.

Pirina juha z zelenjavo: Na osebo vzamemo 2 žlici pirinega zdroba ali polnozrnate pirine moke, pomešamo jo z 1/4 mrzle vode in neprestanim mešanjem kuhamo 3-5 minut. Dodamo zelenjavno špinačno ali čemaževo juho. Lahko uporabimo katerokoli zelenjavo ( komarček, korenje, pastinak, fižol, čičeriko, rdečo peso, buče, koprive. Zelenjavo operemo, skuhamo v malo vode. Vse skupaj z vodo vred stresemo v pirino juho, solimo, okisamo in začinimo s peteršiljem. Pirina zrna so odlična zakuha za zelenjavne juhe.

Čista zelenjavna juha: Sestavine: 1 čebula, 1 komarček, 2 korena. Vse drobno narežemo in skuhamo v 1 litru 1/2 do 2 litrov. Po okusu solimo, začinimo s pelinom, jušnimi začimbami. V juhi razpustimo 1-2 žlici masla, potresemo s svežim drobnjakom ali peteršiljem. Zakuhamo jo lahko s pirinimi rezanci, žličniki iz pirinega zdroba ali pirinimi zrni.

Gosta pirirna juha : Za eno porcijo potrebujemo 1/2 skodelice pirinega zrnja, 1/2 l vode in kuhamo 20 minut. Dodamo 150 g mešane zelenjave kot je komarček, zelena, korenje , repa in kuhamo do mehkega še približno 20 minut. Po želji odcedimo vodo in jo prihranimo. Zelenjavo spasiramo in dolijomo odlito juho. Začinimo z galgatom, bertemom, ožepkom in muščarnim oreščkom.

Bučke nadevane s piro (za 4 osebe): Skuhamo 250 g pire. Dve mladi bučki prerežimo in izdolbimo sredico. Na oljčnem olju prepražimo 2 stroka česna, dodamo na kocke narezani bučki in zalijte z 2 dl smetane. Primešajte kuhano piro, 2 razžvrkljamo jajci, začimbe, baziliko, peteršilj. Solite po okusu. Mešajte, da se jed zgosti in jajca zakrknejo: S pripravljeno maso nadevajte izdolbene bučke. S pripravljeno maso nadevajte bučke, čez nadev potresite 200 g naribanega sira edamca. Vse skupaj postavimo v pečico, ogreto na 200 stopinj Celzija in pecite 15 minut.

Pirina "holandska"dieta: 3-4 mesece uživamo vsak drugi dan samo piro, vmesne dni pa običajno hrano. Tako lahko zdravo shujšamo tudi do 40 kg v 4 mesecih, v povprečju 10 kg na mesec. Kura je manj učinkovita pri tistih, ki so že pred tem kakorkoli uživali piro.

Rižota iz pire: 2 skodelici pirinega zrnja ali riža stresemo v cedilo in speremo pod tekočo vodo. Pirin riž je oluščena pira, ki je kuhana po 10-20 minutah. Če vzamemo pirino zrnje se čas kuhanja podaljša najmanj za enkrat. Na drobno narežemo čebulo in ji podušimo na žlički olja ali masla, dokler ne potekleni. Razredčimo s 100 ml belega vina in začinimo z galgatom, bertramom, materino dušico, in sabljastim triplatom. Dolijemo 4 skodelce vode in kuhamo na nizki temperaturi 20 minut. Ko je jed kuhana solimo in primešamo še košček masla in malo naribanega sira. Rižoti lahko primešamo druge vrste zelišč v kombinaciji: bršljanasto krebuljico, peteršilj, regrat ali koprive. V naslednji različici pa lahko 10 minut pred koncem kuhanja dodamo na kocke narezano zelenjavo kot je komarček, korenje in podobno.

Pečene pirine zdrobove rezine: Zmešamo 800 ml mleka, 200 g pirinega zdroba, ščepec soli, galgant, bertram in muškatni orešek. Ko zavre, odtsavimo, pokrijemo in pustimo, da jed nabrekne in se ohladi. Takrat dodamo 50 g razmehčanega masla, 2 jajci, 2 žlici parmezana. Premašamo, naložimo v namaščen pekač, pokapamo z maslom in potresemo z naribanim sirom. Pekač postavimo za 4 ure na hladno, potem pa pečemo pri 200 stopinjh 25-30 minut.

Zelenjavni polpeti iz zelene pire: ( zelena pira je požeta 3-4 tedne pred polno zelostjo, ko je klasje še zeleno).

Potrebujemo: 40 dag zelenega zrnja, 100 dag ovsenih kosmičev, eno do dve čebuli, nekaj vejic peteršilja, zelenjava ( koleraba , korenje, grah), zelišča( majaron, materina dušica, muškat), jajce, sol in olje. Grobo zdrobljeno pirino zrnje vsujemo v zelenjavno juho in kuhamo 2 uri, da voda povre. Polpete pripravimo tako, da drobno narezano čebulo prepražimo na olju, dodamo sesekljan peteršilj in zelišča, jajce, ohlajena pirina zrna s sesekljano jušno zelenajvo in ovsene kosmiče. Z roko oblikujemo hlebčke, ki jih na vrhu posipamo bučna ali sončnična semena in jih pritisnemo v maso. Polpete položimo v vrelo olje in v ponvi popečemo na obeh straneh.

Zrnje pire se tudi kuha, celo ali zdrobljeno za dietetično pripravljene jedi, katere naj bi uživali oslabeli ljudje s prebavnimi težavami in bolečinami v sklepih. Tudi pirina slama je iskan pridelek v pletarstvu, je trpežna, dovolj dolga in prožna ter se lahko uporabi za celo vrsto okrasnih izdelkov. Zelo jo cenijo kmetovalci, kateri pridelujejo pridelke po biodinamični metodi. S plevami pire polnijo vzglavnike.

Vir: Wikipedija
Peter Pukownik : Almanah letnih časov (zbirka Sveta Hildegarda)

Reinard Schiller: O zdravem prehranjevanju (zbirka Sveta Hildegarda)

Brigitte Pregenzer in Brigitte Schmidle: Hildegarda iz Bigna: Post brez muk. Družina , 2006

Darja Kocjan Ačko: Pozabljene poljščine; Založba kmečki glas, 1999

VINO ZA SRCE

10 svežih peteršiljevih stebel skupaj z listi damo v 1 l čistega vina, dodamo1-2 žlici čistega vinskega ali jabolčnega kisa. Kuhamo 10 minut na malem plamenu. Dodamo še 300 g medu in še 4 minute kuhamo. Vroče vino precedimo v steklenice, ki smo jih sprali z malo močnega alkohola. Zapečatimo. Usedlina na dnu steklenice, ne škoduje in jo lahko popijemo z vinom. Nekateri opustijo kuhanje medu, da ne izgubi med preveč učinkovin.

Vino uspešno zdravi srčne slabosti, srčni boleznih, angini pektoris. Zbadanje pri srcu bo izginilo, če vzamete 1-3 jedilne žlice vina na dan. Vsekokor je to dopolnilno zrdavljenej k terapiji, ki jo je predpisal zdravnik.

Vir:Maria Treben: Zdravje iz božje lekarne, Mavrica, 1996; str. 70
http://sl.wikipedia.org/wiki/Vino