Fosil

Fosil
Prikaz objav z oznako preživetje. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako preživetje. Pokaži vse objave

11. april 2011

VODA ZA PREŽIVETJE


Če živimo v primestju, imamo lahko vedno na zalogi pitno vodo za primer naravnih nesreč.


Če vodo zbiramo v zbiralniku, jo moramo čistiti oziroma dezinficirati. Klor je slaba izbira. Klor se ob prisotnosti amino in amonijevih ionov, ki so posledica onesnaževanja deaktivira. Veliko klora v vodi povečuje tveganje za bolezni ledvic in mehurja. Klor uporabite torej v manjših količinah, vodo pa vsakih 6 mesecev zamenjajte. Pomagamo si lahko tudi s filtriranjem, pred pitjem vode jo spustimo skozi filter z aktivnim ogljem, ki vsrka klor. Klor odstranimo tudi s prekuhavanjem. Voda naj vre 10 minut.

Vodo lahko razkužimo tudi s 35 5 vodikovim peroksidom, ki uničuje anaerobne organizme. 30 ml vodikovega peroksida na 190 litrov vode zadošča za 6 mesečno shranjevanje vode, potem vodo spet zamenjamo.

Jodovi kristali v razmerju 4 delci na milijon. 60 g jodovih kristalov zadostuje, da z njimi razkužimo 15.200 litrov vode. Vodo v 200 litrskem sodu razkužimo tako, da jodov kristale najprej raztopimo v manjši količini vode v 1/4 čajen žličke. To vlijemo v litrsko posodo z vodo, neraztopljeni delci ostanejo na žlički oz. v drugi posodi. Pripravek zlijemo v 200 litrski sod. Vodo pred pitjem pustimo teči skozi filter z aktivnim ogljem, ki odstrani sledi joda. Prevelike količin joda poškodujejo zdravju.

Za razkuževanje vode lahko uporabimo varikino. Na liter vode 2-3 kapljice varikine. Voda je pitna po 30 minutah.

Najpreprostejši način razkuževanja vode je prekuhavanje, a voda mora vreti najmanj 5 minut. Okus prevrete vode popravimo tako, da jo prelivamo iz kozarca v kozarec, da jo obogatimo s kisikom.

Filtri odstranijo večino mikroorganizmov. Filter Katadyn je edini filter, ki ga priporoča Rdeči križ. Tako filtrirano vodo spustimo še skozi filter z aktivnim ogljem.

Karbonske filtre lahko nastavimo neposredno na pipe. Odstranijo širok spekter organskih snovi, med njimi pesticide, herbicide, klor, jod itd. Karbonski filtri ne odstranijo nitratov.

Najnovejša generacija aparatov za filtriranje vode je aquarion , ki vodo očisiit toksinov in težkih kovin ter vodo ionizira oz. lahko uravnavamo njeno bazičnost ali kislost.


10. april 2011

ALI ZNAŠ PREVERITI, ČE SO JAJCA SVEŽA

Ali veš, da so jajca popolno živilo, ker vsebujejo vse esencialne aminokisline razen dveh, če niso oplojena. Če so oplojena , pa vseh 22. So tudi pomemben vir vitamina B. Največkrat jajca shranjujemo v hladilniku 4-5 tednov. Ali je jajce sveže preverimo tako, da ga potopimo v posodo z vodo. Če potone na dno, je sveže, če se dvigne in plava, je pokvarjeno in ga je treba zavreči. Včasih so jajca shranjevali tako, da so jih naložili v večji sod, ki so ga napolnili s soljo, sod pa postavili v klet na hladno. Da jajca ostanejo sveža je bistveno, da dobro zatesnimo porozno lupino in preprečimo dostop kisika npr. s soljo, mastjo, ki jo vtremo v lupino, ali celo vodnim steklom (natrijev silikat). Kupimo ga v lekarni, zmešamo 11 delov vode 1 1 del natrijevega silikata, da dobimo želatinasto maso. Jajca, ki so stara najmanj 12 ur, zložimo v lončeno posodo in zalijemo z želatinasto maso. Posodo postavimo na hladno. Jajca se tako obdržijo do leto dni, če jih hranimo v zelo hladnem prostoru. Jajca lahko tudi zamrznemo tako, da ločimo beljake in rumenjake, ki jim dodamo čajno žličko soli na 12 rumenjakov. Odmrznjena jajca moramo takoj porabiti. Jajca v prahu so tudi obstojna do leto dni. Podviga sušenja jajc se lahko lotimo tudi sami. Jajca najprej zmešamo, zmes vlijemo na teflonsko ploščo sušilnika 3 mm na debelo. Sušilnik mora imeti možnost sušenja nad 63 stopinj C, da se uničijo možne klice Salmonele. Nekaj ur sušimo na 63 stopinj, potem pa znižamo na 50 stopinj, dokler ne dobimo kosmičaste plasti. Skorjo postavimo za 1 dan v hladilnik, da se strdi lecitin. Kosmiče zmeljemo v prah, vakuumsko zapakiramo in zamrznemo. Ko želimo jajca uporabiti zmešamo 1 jedilno žlico jajca z 2 žlicama vode, kar je enako 1 svežemu jajcu.

PRIPRAVA SADENGA ŽELEJA OZ. SADNEGA SIRA

Sadje najprej zmiksamo s paličnim mešalnikom ali zmeljemo v čim bolj suho kašo. Razpredimo jo na pladenj ali plitek pekač. Pladenj obložimo s peki papirjem ali alufolijo. Pladenj postavimo v električni sušilnik ali v pečico in sušimo pri 50 stopinjah Celzija. Vrata pečice zataknemo s kuhalnico, da so priprta in lahko skoznje hlapi para. Ko je sušenje končano dobimo trdo tanko plast, ki je podobna usnju. Narežemo na trakove ali kocke in shranimo v temnem, hladnem, suhem prostoru. Med posamezne plasti položimo povoščen papir, da se plasti ne zlepijo. Sadni sir predstavlja dober in zdrav posladek za otroke. Pride pa tudi prav v času, ko si moramo pripraviti dalj časa obstojen zaloge npr. v primeru naravnih nesreč.