ASTMA

Astma in alergije so znak, da je telo poseglo po skrajni varianti povečani tvorbi nevrotransmiterja histamina. Astmatiki imajo v pljučih povečano koncentracijo histamina, ki uravnava krčenje bronhialnih mišic. Pljuča so predel, kjer se izgublja voda z dihanje oz. izhlapevanjem, se z zoženjem bronhijev, ki ga sproži histamin omeji izguba vode z dihanjem. Astmatični napada je pravzaprav odziv na pomanjkanje vode v telesu ali dehidracijo. Histamin igra pomembno vlogo pri obrambi proti bakterijam, virusom in tujim snovem, ki povzročijo alergijo. Sol je naravni antihistaminik. Alergični ljudje bi morali uživati več soli, da bi preprečili preveliko nastajanje histamina. Najbolj učinkovito je zdravljenje astme poteka s pitjem dovolj velike količine vode, dnevno 2,5 l in dodatnih 3 g soli. Ščepec soli damo na jezik potem, ko smo popili vodo. Možgani mislijo, da je v telo prišla velika količina soli in sprostijo bronhije. Astma je samo fiziološka prilagoditev telesa na dehidracijo in pomanjkanje soli.

Dr.F. Batmanghelidj trdi, da je histamin glavni telesni regulator vode v telesu. Opozarja, naj ne zdravimo žeje in potrebe telesa po vodi z zdravili. Znanost je uporabila napačno paradigmo, da zdravi simptome, namesto vzroke in zato zdravi, ne pa ozdravi. Kot drugo predpostavlja, da bistveno vlogo igrajo topljeci ( snovi raztopljene v krvi, limfi, serumu). Voda pa zanje predstavlja le topilo. Boleznim, ki nimajo znanega vzroka, pa avtor pripiše kronično dehidracijo. Nova paradigma pravi: "Vse telesne funkcije z dejavnostjo topljencev ( trdnih snovi) vred uravnava topilo- voda." ( str. 37) vsako telesno funkcijo usmerja in omogoča učinkovit pretok vode. Ede izmed znakov kronične dehidracije je povečana prisotnost histamina v krvi. Histamin in njemu podrejeni posredniki uravnavajo nevrotransmiterski sistem, postajajo meduravnavanjem telesnih potreb po vodi zelo aktivni. Gre za prerazporejanje vode življenjsko pomembnim organom kot so npr. možgani, ob pomanjkanju vode v telesu. Medicina ponavadi zavira prekomernega nastajanje histamina, da ta ne bi škodljivo vplival na telesne funkcije. V resnici pa se telo v fazi dehidracije s histaminom zaščiti pred tem, da bi utrpelo še večjo škodo pri razporejanju prioritet, koliko vode naj dobi kakšen organ. Pomanjkanje vode sproži v različnih telesnih delih različne simptome, bolezni. Občutek žeje z leti starosti pada in zato večina starostnikov trpi pomanjkanje vode, ki se ga niti ne zavedajo. Znaki žeje so lahko različni in suha usta so praktično znak, ko je dehidracija že zelo huda. Pitje drugih tekočin kot je kava, čaj, sok in alkohol ne nadomesti vode, niti poteši žeje. Še manj pa te snovi v telesu nadomestijo funkcije, ki jih opravi voda. Na primer razstrupljanje in alkaliziranje telesa. "Voda, ki jo pijemo ohranja ravnovesje celične prostornine, zaužita sol pa vzdržuje prostornino vode zunaj celic in v obtočilih." ( str. 41) Pri pitju zadostne količine vode ( 2 l do 2,5 litra dnevno), nekateri pa priporočajo celo formulo 4 dcl na 10 kg teže do 15. ure dopoldne, kose telo čisti in ledvica najbolje delujejo. Voda iz pipe je primerna za pitje, izboljšamo pa jo lahko s filtrom aqua C.

ČEZMERNA TELESNA TEŽA

Največkrat je vzrok debelosti v tem, da ljudje ne ločijo med žejo in lakoto in med tekočino in vodo. Veliko ljudi poroča, da so drastično shujšali, ko so začeli uporabljati kot glavni vir tekočine vodo. Ponavadi pomaga pitje vode pred obrokom, ki vrne občutek za žejo oziroma telesu pomaga ločiti med žejo in lakoto. 85 % možganov sestavlja voda, 20% pretoka krvi je namenjeno možganom. Možgani so edini del telesa, ki je neprestano dejaven, za to potrebujejo energijo. Energija

se porablja tudi za izdelavo nevrotransmitorjev in njihov transport do živčnih končičev. Za zalogo energije uporabljajo možgani krvni sladkor. Telo lahko tvori hidroelektrično energijo v možganih le, če voda prehaja skozi celično membrano in vključi posebne črpalke, ki tvorijo energijo. V resnici mehanizem spominja na hidroelektrarne z zapiranjem rek z jezovi. Možgani torej za svoj obstoj rabijo dva mehanizma, prvi je presnova hrane in nastajanje sladkorjev, drugi pa preskrba z vodo in tvorba hidroelektrične energije, ki je potrebna za transport vzdolž živcev v različne dele telesa. Sladkor dobimo na dva načina iz sladkorja, škroba in beljakovin in iz zalog škroba, beljakovin in maščob v telesu, katerega predelava poteka v jetrih. Če v krvi ni dovolj sladkorja, ga začnejo izdelovati iz zalog in regulirati jetra. Pri telesni aktivnosti se začne s pomočjo hormonsko občutljivih encimov lipaze razgrajevati maščobe. Raziskave so pokazale, da ostanejo encimi dejavni še 12 ur po enourni hoji. Ko mišice začno uporabljati maščobe, je več sladkorja na voljo možganom. Pri vseh dietah je zato nujno treba vključiti fizično aktivnost ter pijte vode. To nam bo šele res očistilo žile.

Paradoksalno je, da so raziskave potrdile, da dietne pijače s kofeini in sodo redijo. Umetna sladila imajo malo kalorij, a povzročajo ravno nasproten učinek. Ljudje, ki zamenjujejo tekočino in vodo, ponavadi potrebe po vodi zamenjajo s pitje dietni pijač. Kofein deluje neposredno na možgane in ledvica in pospešuje izločanje seča, skratka je diuretik oz. dehidracijsko sredstvo, zato so ljudje, ki pijejo cole še bolj in neprestano žejni. Vendar sklepajo, da so to impulzi lakote, da so lačni, ker so popili že dovolj tekočine. Tako mešajo žejo in lakoto in se redijo. Še posebej je nevarno umetno sladilo aspartam, ki se v prebavilih razgradi na aminokislini aspartat in fenilalanin in metilni alkohol oz. formaldehid, za katerega proizvajalci pravijo, da ga jetra spremenijo tako, da je za organizem nenevaren. Aspartam je pri poskusih na podganah povzročil raka na možganih. Aspartat kot deluje vzpodbujajoče na spolne organe in dojke, nenehna stimulacija pa je lahko škodljiva in sumijo, da lahko povzroča raka. Danes raziskave resno povezujejo motnje pozornosti in agresivnost z uživanjem pijač z umetnimi sladili.

Možganski odziv na sladek okus, je pogojni refleks in možgani pripravijo jetra na sprejemanje sladkorja oz. nove energije. jetra ustavijo izdelavo sladkorja iz zalog in se preusmerijo na shranjevanje metaboličnega goriva iz krvi. Če sladkemu okusu ne sledijo hranila, pa se bo pojavila želja po hrani. Več je sladkega okusa brez kalorij, večja je želja po prekomernem hranjenju, ki lahko traja tja do 90 minut po zaužitju cole. Tudi voda z okusom, ki so ji oddana sladila in ekstrati ni enaka po svojih lastnostih vodi in je ne more nadomestiti.

ALKOHOL IN DEHIDRACIJA

Alkohol zavre izločanje hormona vazopresina, ki ga izloča hipofiza. pomanjkanje vazopreisna povzroči dehidracijo telesa, ker vazopresin skrbi za prioritetno razporejanje vode v telesu ob dehidraciji in ustvarja hipertenzijo, da zagotovi če je potrebno pretok vode skozi celice, ki drugače ne bi bil več mogoč. Vazopresin daje pri oskrbi prednost možganskim celicam, če pa ni pristen, splošna dehidracija prizadene najprej možganske celice. Telo v stresu izloča endorfine, ki se pomembno zvišajo zaradi alkohola in povzročajo tudi odvisnost. Kronična dehidracija se lahko razvije tudi zaradi prekomernega uživanja kofeinskih ( cole) in alkoholnih pijač. Pojavi se potreba po prečrpavanju vode v živčne vodne poti, zato mora do živcev prti več krvi. Iz živčnih ovojnic se sprošča histamin, kar povzroča vnetna stanja, ki okvari živčne ovojnice. Sledijo različne živčne bolezni kot je skleroza multipleks.

Zato nam mnogi viri svetujejo, da pri popivanju že sproti zaužijemo poleg alkohola dovolj vode. Ključno je tudi, da dan potem nadomestimo izgubljeno vodo.

STRES IN DEPRESIJA

Najnovejše raziskave ugotavljajo, da se takrat, ko je telo dehidrirano sprožijo enaka fiziološka dogajanja kot pri stresu. Strah, tesnoba, negotovost, anksioznost, depresija se razvije, če imajo možgani na voljo premalo tekočine oziroma vode. Pri hudi dehidraciji telesa, je prizadeto možgansko tkivo ( atrofija). Možgani uporabljajo električno energijo, ki nastaja poenostavljeno rečeno z vodnim pogonom celičnih energijskih črpalk. Dehidracija zmanjša nastajanje energije v možganih in prikrajšane so mnoge možganske funkcije, ki so od te energije odvisne. Dehidracija v naslednji fazi lahko povzroči sindrom kronične utrujenosti.

Ko se stres začne se v telesu mobilizirajo osnovne snovi iz zalog telesa in pri tem se izčrpa velik del zaloge vode v telesu. Dehidracija povzroča stres, stres pa spet povzroča dehidracijo. Tako smo se znašli v začaranem krogu, ki ga lahko presekamo samo tako, da začnemo uživati dovolj vode dnevno. Za odraslega človeka je to 4 dcl na 10 kg teže. Najbolje je, da se čim več vode popije dopoldne, ko se telo čisti, oziroma pol ure pred vsakim obrokom 2x 2 kozarca vode ter 2 uri po obroku ter pred spanjem. Tako bomo zagotovili dovolj vode v telesu čez dan in noč. V vodi ne smejo biti prisotne sledi težkih kovin. Za neoporečeno vodo lahko montirate aqua C filter in ionizator vode.

Hormoni, ki se sprožijo v telesu ob stresu so: endorfini, kortizon, prolaktin, vazopresin in renin-angiotenzin. Pomembne celice kot so živčne celice, imajo veliko vazopresinskih receptorjev. Vazopresin je hormon, ki pri dehidraciji sodeluje pri varčevanju z vodo in njenim razporejanjem glede na prednostno listo. Živčne celice morajo ohranjati vodne poti v svojih celicah "plovne". Da zagotovi vazopresin prehod samo ene molekule vode naenkrat skozi odprtinice, lahko stisne tekočino v določenem predelu. To lastnost imenujemo hipertenzija in je potrebna za enakomerno filtracijo vode v celice, a le v primeru, če ne zadošča prost pretok vode skozi celične ovojnice, v primeru dehidracije. Skratka tudi klasična hipertenzija je posledica premajhnega pitja vode oz. dehidracije.

ANGINA PEKTORIS

Bolečina pri angini pektoris kaže na to, da jo povzroča dehidracija. Dehidracija je pogosto vzrok srčnim in pljučnim težavam ( astma). Pomembno je, da spijete 2 do 2,5 litra neoporečne vode dnevno, ki nima primesi težkih kovin ali preveč klora. Že po nekaj tednih bodo bolečine popolnoma izginile. Bolniki poročajo, da so se bolečine v prsih popolnoma znebili, pretočnost žil se je nekaterim izboljšala toliko, da niso potrebovali by pass operacije ali drugačne širitve žil. Vse to so dosegli samo s pitjem vode in gibanjem, hojo dvakrat dnevno po pol ure. Med enim in drugim sprehodom naj mine 12 ur, toliko časa so namreč aktivni hormoni, ki jih sproži hoja in pomagajo telesu uporabiti uskladiščene maščobe v telesu.

IŠIAS IN VRATNE BOLEČINE

V telesu kar 75 % teže nosi voda, ki je shranjena v jedru medvretenčnih ploščic. Voda v vseh sklepih igra vlogo maziva.

Pri lažjih vratnih bolečinah, ki so nastale zaradi premika diskusa, si lahko pomagamo tako, da ponavljamo vaje upogibanja vratu nazaj, kolikor gre. Lahko ležemo na hrbet na rob postelje tako, da glava visi čez rob nazaj in navzdol. Sama teža glave razteza vrat in ga upogiba nazaj. S tem odpravimo napetost v vratu in omogočimo nastanek vakuma v vrtanih diskih, ki vrne vodo med vratna vretenca. Teža glave namreč iztiska vodo iz diskusov. Previdno nagnite glavo nazaj toliko, da boste videli tla, nato pa jo dvignite toliko, da boste videli stopala. Vaje zaključite tako, da nagibajte glavo levo in desno, skušajte pogledati tla na eni in na drugi strani.

Poleg teh preprostih vaj je pri bolečinah v križu in bolečinah v vratu potrebno piti dovolj vode, drugače bodo vaje brez uspeha. Vode je potrebno piti 2 do 2,5 litra dnevno. Kvalitetno vodo iz domače pite si zagotovite z aqua C filtrom in ionizatorjem vode.

REVMATOIDNI ARTRITIS

Revmatoidni artritis prizadene sklepe in povzroča bolečine, kar so znaki pomanjkanja vode v hrustancu sklepa. V hrustančnih sklepnih površinah je namreč veliko vode, ki deluje kot mazivo za sklepne površine, ki omogoča gladko drsenje kosti pri premikanju sklepa. Bolečina je znak, da sklep ni ustrezno hidriran in ni primeren za obrmenitve. Bolečine se rešimo s pitjem dovolj velike količine vode ( 2-2,5 l vode dnevno). Pitje vode razredči kri, ki priteka v boleči sklep in pomaga, da se hrustanec hidrira. Otekanje sklepa je znak razširitve žil, ki preskrbujejo sklepno ovojnico, ki poskušajo zagotoviti dovolj vode na drug način, ker ni dovolj velike krvne oskrbe z vodo skozi kost. Če ne začnemo takoj piti ustreznih količin vode, tvegamo osteoartritis, ki deformira sklep.

HIATUSNA HERNIJA

Dehidracija telesa povzroči, da prebava ne deluje usklajeno. Ker telo prepreči, da bi v črevo prešla kislina, ki ni nevtralizirana, (nevtralizira pa jo lahko samo voda, oziroma trebušna slinavka s pomočjo vode tvori alkalno tekočino): Ker zaklopke ne delujejo več tako kot bi morale, zaklopka v črevo se zapre, zaklopka v grlo pa odpre, namesto obratno, imamo antiperistaltiko, to je pojav, ko se prebavila krčijo v drugo smer, od spodaj navzgor, namesto od zgoraj navzdol. Če postane zaklopka čisto ohlapna (huda dehidracija), lahko del želodca zdrkne skozi prsni koš., kar imenujemo hiatusna hernija. Nekateri avtorji povezujejo zgago v mladih letih z rakom na požiralniku na starost.

Poskusimo zdraviti hiatusno hernijo s pitjem vode med 2 litra in 2,5 litra na dan. V kolikor imamo težave z izločanjem vode, začnemo s postopnim pitjem vode in merjenjem izločenega seča, dokler ne pridemo na optimalno priporočeno količino.