ZAČIMBE, KI GREJEJO ALI HLADIJO

Začimbe in rastline, ki hladijo in gasijo presežek ognja v telesu, pomagajo jetrom, če vsebujejo grenčine: citronka, klasasta meta, koper, encijan, melisa, rman, navaden slez, slezenovec, ameriški slamnik, prava kamilica, pravi pelin, sivka, šentjanževka. grantano jabolko, robide, boraga, ognjič, neem (nim). Zelenjava: beluši, hmeljevi vršički, regrat, limona.

Začimbe, ki grejejo: poper, hren, čili, šetraj, klinčki, muškatni orešček.
Proti lenemu metabolizmu, začimbe, ki grejejo: bazilika, cimet, brinove jagode, čebula, česen, galgant, hren, ingver, kardamom, klinčki, kumin, muškatni orešček, šetraj, majaron, rožmarin.

RAZSTRUPLJANJE Z ZELIŠČI IN ZAČIMBAMI

Brin: čisti kri in odvaja vodo.
Čemaž: čisti kri, krepi.
Divji janež: pospešuje izločanje seča.
Hren: diuretik, spodbuja delovanje želodca, žolča, ledvic, črevesja.
Ingver: vsebuje grenčine in ostre snovi ter eterična olja, poživlja krvni obtok, povečuje tek in pospešuje prebavo.
Kapucinka: spodbuja tvorbo rdečih krvničk, čisti kri, pomaga pri tvorbi krvi in prenašanju kisika.
Koper: pospešuje izločanje seča
Koprive: čistijo kri, odplavljajo presnovke, vsebujejo veliko baz, zato razstrupljajo oziroma razkisljujejo telo.
Kurkuma: krepi jetra in žolč, čisti kri, spodbuja tvorbo žolča.
Luštrek: čisti in razstruplja, spodbuja žolč in tvorbo želodčnih sokov, pomaga ledvicam.
Pehtran: pospešuje izločanje seča, spodbuja presnovo, čisti ledvica in žolč.
Portulak: čisit kri, pospešuje izločanje seča.
Rukola: obnavlja črevesno sluznico, vsebuje tudi diuretično asparaginsko kislino.
Vrtna kreša: čisti kri, pospešuje izločanje seča, spodbuja presnovo.

Vir: Ilies, Angelika: Razstrupljanje z užitkom, Pisanica d.o.o., 2008  

UPORABA ZAČIMB V PREHRANI

Uporabo začimb v jedeh

*SV. PEČENKA* : marajon, ml. kumina, sol, česen, paprika, m. orešček mleti

*TEL. PEČENKA* : timijan, sol, poper, majaron

*DIVJ. PEČENKA* : gorčica, rožmarin, lovor, timijan, brinove jagode,

*PEČEN PIŠČANEC* : majaron, rožmarin, sol, sl.rdeča paprika

*PEČENA SV. REBRA* : isto, kot sv. pečenka

*PEČEN JAGNČEK IN KOZLIČEK* : sol, poper, timijan, majaron, rdeča paprika, česen,

*PEČENE RIBE* : rožmarin, sol, poper, česen, peteršilj

*PARADIŽNIKOVA OMAKA* : čebula, česen, sladkor, sol, poper, origano, bazilika, paradižnikova mezga, jušna kocka, peteršilj

*GOLAŽ* : čebula, česen, ml. kumina, sl.rdeča paprika, sol, poper, jušna kocka, rdeče vino (+ žajbelj okrepi jed -op. Vince...)

*PAPRIKAŠ* : česen, čebula, majaron, sl. rdeča paprika, sol, poper, jušna kocka, rdeče vino, peteršilj

*BELA OMAKA* : sladka smetana, sol, poper, parmezan, jajce,

*LOVSKA OMAKA* : gorčica, čebula, česen, peteršilj, gobe, belo vino, moka, timijan, majaron, jušna kocka, sol, poper

*CIGANSKA OMAKA* : čebula, česen, kisle kumare, gobice, slanina, majaron, timijan, jušna kocka, peteršilj, rdeče vino

*KRANJSKA OMAKA *: čebula, česen, gorčica, kisle kumarice, kranjska klobasa, majaron, bazilika, rdeče vino, moka, jušna kocka

*MINEŠTRA* : čebula, česen, sol, poper, o. olje, belo vino, origano, bazilika, jušna kocka

*ZELENJAVNA JUHA* : sol, beli poper, m. muškatni orešček, belo vino, jušna kocka,

*RIČET* : česen, čebula, slanina, rdeča paprika, majaron, šetraj, lovorov list, sol, poper, jušna kocka

*FIŽOLOVA JUHA* : čebula, česen, majaron, šetraj, lovorov list, sol, poper, jušna kocka, peteršilj, limona

*LJUBLJANSKA OBARA* : ( piščančja obara ) čebula, česen, sol, poper, rožmarin, majaron, lovorov list, jušna kocka, rdeča paprika

*TELEČJA OBARA* : čebula, česen, sol, čebula, timijan, šetraj, jušna kocka, peteršilj, poper, rdeča paprika

*VAMPI* : čebula, česen, peteršilj, jušna kocka, slanina, majaron, rdeča paprika, sol, peteršilj, rdeče vino

*BORANJA Z MESOM* : čebula, česen, sol, poper, majaron, paradižnik mezga, rdeča paprika, lovorov list, jušna kocka

*MLETA PEČENKA* : čebula, česen, peteršilj, sol, poper, majaron, bazilika, jajca, drobtine, timijan, m. orešček

*POLNJENA PAPRIKA* : sol, poper, čebula, česen, peteršilj, majaron, ml, kumina, šetraj

*GOBOVA OMAKA* : čebula, česen, sol, poper, peteršilj, belo vino, sojina omaka(osnovna omaka) gobe, timijan, majaron, kisla smetana,

*MORSKA RIŽOTA* : (bela): čebula, česen, peteršilj, o. olje, sol, beli poper, rožmarin, belo vino, limona, morski sadeži

*MORSKA RIŽOTA* : (rdeča): o. olje, česen, rdeče vino, poper, sol, limona, rožmarin, jušna kocka, p. mezga, morski sadeži,

*RIŽOTA Z MESOM* : čebula, česen, sol, poper, jušna kocka, timijan, majaron, rdeča paprika, belo vino,

*ZELENJAVNI NARASTEK* : čebula, sol, beli poper, ml. muškatni orešček, majaron, bazilika

*SEGEDIN GOLAŽ* : čebula, česen, rdeča paprika, sol, poper, jušna kocka, mleta kumina, majaron, rdeče vino

ZAČIMBE IN NJIHOVA UPORABA V HRANI

*MAJARON* : uporabljamo ga za rižote, juhe,obare, sv. meso in perutnino.

Mešamo ga z ostalimi začimbami, razen z origanom. Dodajamo ga mesnim masam in nadevom.

*TIMIJAN* : dodajamo ga jedem na žaru, telečjemu mesu,gobam, jagenjčku ,divjačini in kozličku. Z njim kuhamo, obaro,rižoto, raguje ter omake za divjačino ali omake za zgoraj navedeno meso. Doziramo ga previdno, saj je to zelo močna začimba.

*BAZILIKA* : je začimba, ki jo v večini dodajamo v juhe, zelenjavne jedi, paradižnikove omake, zel. narastke ter jedi iz gov. mesa. Uporabljajmo jo previdno, sodi med močne začimbe.

*ORIGANO* : uvrščamo med začimbe, ki jih uporabljamo za :

paradižnikovo omako, zelenjavne juhe in jedi, morske jedi in pizze. Origano se največ uporablja v Italijanski kuhinji. Dodamo ga lahko tudi pečeni raci in goski.

*ROŽMARIN* : v večini uporabljamo za perutnino (piščanci,race, Gosi in purani ). Dodajamo ga jedem iz divjačine, ter je osnovna začimba za marinado divjačinskega mesa. Ribe in ostale morske jedi pa brez rožmarina ne morejo biti okusne, kot sicer. Uporabljajte ga nežno, je zelo močnega okusa!!

*ŠETRAJ* : ima najraje obare,enolončnice in pa zelenjavne jedi. Skuhamo ga z sladkim zeljem,krompirjevo juho in kromp.golažem. Ne pozabimo še na fižolove juhe. Šetraj je začimba naših babic.

*LOVOR* : njegove liste dajemo v vse vrste juh, jedi iz stročnic in v enolončnice.

*KUMINA* *ML.*: se uporablja pri sv. mesu, za pečenke, zrezke, omake, solate (zeljnata sol.,rdeča pesa), ter pri zelenjavnih jedeh kot so dušeno sladko zelje, ohrovt, zel. narastki.

*MUŠKATNI OREŠČEK ML.*: je nepogrešljiva začimba vseh zelenjavnih narastkov, zel. juh, bešamela in ostalih belih omak. Potresemo ga tudi po sv. pečenki in tako obogatimo njen okus.

*BELI POPER ML.* : za razliko od črnega ne peče ampak doda jedi okus.

Uporabljamo ga za zelenjavne čiste in kremne juhe, solate, bele omake in sadje.

*ČRNI POPER ML.*: potresemo ga v pikantne jedi, golaže, enolončnice, temne mesne omake in na divjačino, zajca ter perutnino.

*RDEČA SLADKA PAPRIKA* : Z njo potresemo sv. meso( pečenko,kotlete in perutnino), dodamo jo mesnim jedem in omakam (golaž, paprikaš), jedem iz stročnic in nekaterim zelenjavnim jedem. Z mešanjem paprike in moke lahko obarvamo juhe, omake, enolončnice.

VREDNOSTI BAZIČNOSTI IN KISLOSTI ZAČIMBE

Začimbe, ki ustvarjajo bazičnost: agaragar 7,0 ( želatina iz morskih alg) kajenski poper 7,9, česen 6,0, kot začimba zmanjša kislost živil za vrednost 0,5. želatina s sadjem 6,0 ali z zelenjavo neslajena 5,0, bazilika 5,5, drobnjak 6,0 koper 5,5, majaron 6,0, origano 5,0, pehtran 5,5, rožmarin 5,5, timijan 5,5 zelena 5,5, žajbelj 5,5, majoneza domača 4,5, miso 5,0, zeliščna sol 6,0, ( uporabljajmo čim manj soli, belega sladkorja in bele moke) morska sol 5,0, kalij -bio sol 5,0, sojina omaka (tamari) 4,5, beli kumin 5.0. cimet4,5 curry 5,0, janež 4,5 lovorov list 6,0 klinčki 5,0, komarček 5,0, koriander 5,0, kumina 5,5, paprika 5,0, tamari 5,5, izvleček vanilije 5,0, jabolčni kis 5,5, pospešuje izločanje solne kisline v želodcu. Pred obrokom zaužijete 2 jedilni žlici jabolčnega kisa v vodi t 1 čajno žličko medu. Rižev kis 5,0, kvas 4,5. Začimbe, ki ustvarjajo kislost: Želatina neoslajena z vodo 3,0, slajena pripravljena z vodo 2,0, kečap iz trgovine 2,5 majoneza iz trgovine 2,5, gorčica 3,0, predelana 1,5, sol namizna, predelana 1,5, sojina omaka predelana s sladkorjem , barvili, dodatki 2,5, črna ogrščica 3,0, muškatni orešček 3,0, kis beli predelan 1,5.

RECEPT ZA GORČICO

Gorčico najlažje pripravimo, če nasekljana zelišča zamešamo v kupljeno delikatesno gorčico. Na ta način lahko pripravite pehtranovo, timijanovo, čemaževo ali hrenovo gorčico. Taka obogatena gorčica je hitro pokvarljiva. Če pripravimo gorčico sami, uporabimo seme črne ogrščice, in bele gorčice. Seme lahko poberemo z naših rastlin v vrtu ali pa jih kupimo. Lahko uporabite tudi semena česnovke, sabljastega triplata ali njivske gorčice.

V mlinčku meljite 200 g mešanice semen črne ogrščice in bele gorčice, 10-12 velikih žlic vode. Pustimo 3 ure, da se namaka in nabreka. Med tem v 200 ml kisa stresite 2 jedilni žlici medu in 5 jedilnih žlic nasekljanih zelišč. Vse skupaj rahlo prekuhajte. Ohlajeno mešanico kisa in zelišč vmešamo v gorčična semena. Po okusu po kapljicah dodamo 2-5 jedilnih žlic olja ter pri tem ves čas mešamo, dokler gorčica ne postane kremasta. Če gorčico hranimo v hladnem prostoru, je uporabna do 6 mesecev. Osnovni recept lahko nadgradite s česnom, ingverjem, limoninim sokom in drugimi začimbami.

KOMERCIALNA IMENA RASTLIN

"Staro"= temno zelen drobnjak, cevast in z močno aromo.

"Neko"= česen brez vonja, a z okusom česna in zelo rodoviten

"Samson" =pelin s srebrnimi listi s trpkim aromatičnim okusom

"Pfefferkorn"= pehtran z janeževo aromo za francosko kuhinjo in potice

"Aladin"= pritlikavi curry, orientalska začimba, grmasta rast, srebrnkasto listje

"Verino"= luštrek ali Magi začimba, zeliščna aroma za juhe, meso in zelenjavo

"Magic Blue"= rdečelistna grmasta bazilika, ki ima modre cvetove, krepko rast

"Magic White"= zelenolistna bazilika z belimi cvetovi in krepko rastjo

"Aromata"= pravi origano je klasično italijansko zelišče brez katerega ni pizze

"Goldtaler"= zlati origano s svetlečimi rumenimi listi, mediteranska začimba"

"Diabolo"= pekoči origano, zelo aromatičen in okusen, povešena rast

"Panta"= belo zeleni origano

"Afrodite"= zelo aromatičen peteršilj, gosto skodran, primeren za gojenje v lončkih

"Rialto"= italijanski peteršilj z gladkim listom in močno aromo

"Abraxas"= rožmarin

"Blue winter"= na zimo odporen, zelo aromatičen rožmarin

"Riviere"= viseči rožmarin, aromatičen, zelo lep, okrasen

"Culinaria"= zelo aromatičen žajbelj, z velikimi listi, primeren za kuhinjo

"Goldblatt"= rumeno-zeleni žajbelj, zdravilen in dekorativen

"Purpurmantel"= škrlatno rdeči žajbelj, žametni listi, aromatičen za zeliščne čaje

"Hexenmantel"= trobarvni žajbelj, rdeče-belo-zeleno listje, primeren za okrasen gredici

"Bolero"= zelo aromatičen šetraj, brez njega ni kuhanega fižola, krepi želodec

"Limone"= zelenolistni citronski timijan s prijetnim vonjem po limoni

"Mystic Lemon"= timijan z zlato barvo listov in citronsko aromo.

"Silver Queen"= timijan s srebrnimi lističi, zelo aromatičen

"Fredo" = timijan z okroglo zaobljenimi listi, odlična aroma in krepka rast.

ČILI, KAJENSKA PAPRIKA (Capsium frutescens)

Druga imena: pekoča paprika, kajenska paprika, feferon

Družina: razhudnikovke

Značaj: zelo vroč, pekoč, suši

Učinkovine: alkaloidi (kapsaicin), karotenoidi, vitamin C, saponini.

Zdravilnost: spodbuja delovanje prebavil, deluje proti napenjanju, kolikam, zaprtju. Zunanje ga uporabljamo pri lumbagu, artritisu, bolečinah v mišicah in sklepih, na vzdraženi koži zmanjšuje vnetje in bolečine. Izboljšuje krvni obtok, razstruplja. Plod učinkuje predvsem na krvni obtok in živčni sistem, povečuje tek, sprošča energijo jang, povzroča znojenje, uničuje mikrobe, zdravi prehlade in nahode. Lajša težave z grlom, mandlji in hripavosti. Ublaži hude bolečine značilne za pasasti izpuščaj in migreno. Obloge s čilijem na lasišče naj bi zmanjšale in preprečile izpadanje las. Pri vnetju grla grgramo čilijev prašek z vročo vodo in limoninim sokom.

Spada v družino paprik. Čili je sprva zelen, ko dozori, pa spremeni barvo. Posušeni čiliji so zreli, zato so vedno rdeči. Čili je zelo pekoč. Ni res, da bi oster okus uničil ali poškodoval naše okušalne brbončice. Čili dobro deluje na naše zdravje, saj vpliva na prebavo in pomaga, da bolje prenašamo visoko temperaturo. Zato je zelo cenjen in nepogrešljiv v tropskih deželah, kjer ga uporabljajo tudi za konzerviranje hrane. Najbolj pekoči deli so pečke in mehka notranjost. Dobro je, če pred uporabo odstranimo pečke. Predvsem si moramo temeljito umiti roke in paziti, da eterično olje ne pride v stik z očesno sluznico.

Mazilo iz čilija je priporočljivo za ozebline, če koža ni poškodovana.

Poparek: 1/2 žličke čilijeva praška stresemo v vrelo vodo in še enkrat razredčimo tako, da vzamemo žličko poparka in ga zlijemo v skodelico nove vrele vode. Nekaj požirkov pomaga pri prehladu, pogreje mrzle roke in noge, blaži šoke in depresije. Dve do tri kapljice nerazredčenega poparka spodbudijo delovanje prebavil.

PubMedova zbirka vsebuje primere študij o učinkovitosti čilija, če ga uživamo med 2,5 do 3 mg na dan. Zdravi krčne žile, deluje protivnetno in prti Alzheimerjevi bolezni, saj salicilati, ki jih najdemo tudi v lovorju, kardamomu, kumini, cimetu, česnu, ingverju, muškatnem oreščku, pehtranu in kurkumi delujejo protivnetno in zavirajo oksidativne procese v možganih. Delujejo tudi protitumorno. Varujejo pred rakavimi obolenji in dokazano proti raku jeter tako, da uničijo rakave celice in celice s poškodovano DNK.

Kapsaicin, ena glavnih sestavin čilija,  je naravni analgetik in blaži bolečine pri belečih mišičnih krčih, nevralgičnih obolenjih, vnetih sklepih in revmatoidnem artritisu. Saponini v čiliju delujejo proti glivičnim okužbam kože in nohtov. Čili deluje tudi proti Candidi albicans in proti nevarnim plesnim iz rodu Aspergillus.

V kulinariki se dobro ujema z mesom, sejtanom in vseh težjih beljakovinskih obrokih kot so skute, paštete, jajca. Lahko ga dodamo grahovi, krompirjevi juhi, rižu, cvetači itd. Najbolje šele ob koncu kuhanja, ker ima čili podobno lastnost kot ingver in hren, da dalj časa ga kuhamo, bolj bo pekoča jed. Glede na zdravilnost je pametno namesto popra uporabljati za pikanten okus čili.  

OPOZORILO: Čilija (tinkture) ne smemo jemati, če jemljemo zdravila za znižanje krvnega tlaka, med nosečnostjo in dojenjem, pazite, da ne pride v stik s sluznicami (očmi, ustnice, usta), pripravkov ne polagajmo na razpokano kožo. Pripravkov ne uporabljamo pri težavah z želodcem. Semena so lahko strupena. Preveliki odmerki lahko povzročijo okvare jeter, želodca in črevesa. zato ne pretiravajmo.

Naravna zdravila, MK; 2007

Nadja Nussdorfer: V Krajestvu začimb

Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994
Sanja Ločar et al.: Ščepec rešitve: Zamolčane zdravilne moči začimb, 2012

KLINČEVEC (Syzygium aromaticum)

Nageljnove žbice (klinčki) so močno dišeči in pekoči posušeni cvetni popki dišečega klinčevca. To drevo je doma na Moluških otokih (»Dišavnih otokih«). Je zimzeleno in zraste približno 12 metrov v višino. Domačini sušijo popke 3 dni, njihova rožnata barva preide pri tem v rjavo. Žbice so dobile ime zato, ker imajo obliko starinskega žeblja.

Druga imena: dišeči klinčevec
Družina: mirtovke
Učinkovine: čreslovine, flavonoidi, antioksidanti, ki učinkujejo proti raku in krepijo venske stene. Članek iz leta 1999 poroča o učinkovitosti nageljnovih žbic proti bakterijam in glivicam. Kitajski zdravniki so jih uporabljali pri zdravljenju atletskega stopala, pogostega glivičnega obolenja. Študije na Tajvanu so dokazale, da zmanjšuje nastanek krvnih strdkov in blaži vnetja. Z njimi lajšajo revmatoidne bolečine. So sestavni del zdravil za zdravljenje okužb ušes, nosu, žrela, spolnih organov in sečil. Klinčki uravnavajo visok krvni tlak. V prah zmleti klinčki so sestavni del piškotov za živce, ki jih pripravimo iz cimeta, muškatom in nageljnovih žbic (glej recept pri cimetu).

Pri kuhanju se uporabljajo posušeni, tik pred cvetenjem obrani cvetni popki.
Nageljnove žbice (ki z nageljni nimajo nobene zveze) so prastara začimba. Najprej so jih spoznali v vzhodni Aziji. V Evropi so to začimbo spoznali relativno pozno, menda šele v četrtem stoletju in Evropejci dolgo niso vedeli, od kod izvira. Z nageljnovimi žbicami so sprva začinjali praktično vse jedi. Pri kuhanju se uporabljajo praviloma cele, le za peko se uporabljajo zmlete.
Nageljnove žbice uporabljamo pri pripravi:svinjske pečenke, nekaterih salam in včasih krvavic,
kompotov, vročih pijač (na primer kuhanega vina), sadnih sladic in drobnega peciva.

V ljudskem zdravilstvu se uporabljajo za lajšanje slabosti b želodcu, pomagajo pri bruhanju in bolečem napenjanju v trebuhu, spodbujajo prebavila. Ker so močan lokalni antiseptik in blagi analgetik ga uporabljamo predvsem zunanje pri zobobolu za zmanjšanje bolečin. Nageljnove žbice vsebujejo veliko količino eteričnega olja, ki učinkuje razkuževalno in se dodaja v zobne paste, ustne vode, v zobozdravstvu pa je sestavina izpolnjevalnih mas in služi za zdravljenje zobnih korenin.

Klinčke lahko pripravimo kot poparek. V vročo vodo damo nekaj klinčkov in počakamo 10 minut. Za lajšanje zobobola, damo klinček ob boleči zob. Še bolj učinkovito je, če na zob položimo kosem vate, namočen v klinčkovo olje. Lahko jih žvečimo pri težavah kot so razjede v ustih.
Proti revmatičnim bolečinam, vnetju želodčne sluznice, slabi prebavi: vzamemo 1-3 klinčke in jih pripravimo kot prevretek.

V kulinariki nageljnove žbice uporabljamo na različne načine. Posebno sladko-kislim vloženim bučam dajejo klinčki poseben okus, če jih kuhamo v vodi, s katero potem zalijemo buče. Klinčke naboden v čebuli kuhamo v enolončnicah ali rižem-  Uporabni so v omakah, juhah marinadah, grahovih, fižolovih jedeh, krompirjevi in paradižnikovi juhi. Odlični so v sladkem zelju in sladkem krompirju.

Če trikrat dnevno žvečimo 1-2 klinčka,  ju temeljito prepojimo s slino in 30 prežvečimo ter pogoltnemo. S tem znižujemo visok krvni tlak.

Klinčki pri termalni obdelavi nad 100 stopinj od 60 do 120 minut zgubijo od 40% antioksidantivnih lastnosti.

TKM uporablja klinčke pri altetskem stopalu ter številnih glivičnih okužbah. Delujejo proti Candidi albicans in plesni Asperigillus flavus, ki se pojavlja  na zemeljskih oreščkih in žitu. Nevarna je zaradi  aflatoksinov, za katere menijo, da  povzročajo raka na jetrih. Klinčki so v kliničnih študijah dokazali, da  zmanjšujejo hepatoksičnost zaradi uživanja alkohola.   Alkoholni izvlečki klinčkov so se  pokazali kot uspešen antioksidant, ki varuje jetra.    

Klinčki so spolno krepčilo. Predvsem olje ima insekticidne lastnosti pri varovanju rastlin, so biocid in fungicid. Odlično delujejo pri sivi plesni že po 24 urah.  

OPOZORILO: Pri notranji uporabi olja bodimo previdni, posvetujemo se z zdravnikov ali fitoterapevtom, ker evgenol v olju lahko razjeda sluznice. Pri nanašanju olja na kožo ga razredčite z rastlinskim oljem. Med nosečnostjo in dojenjem uživajte le toliko klinčkov med hrano kot jih običaj
no. Pripravkom (kapsule) ne uporabljajte sočasno z zdravili za strjevanje krvi.


Viri: Naravna zdravila, MK; 2007
Wikipedija
David Hoffmann: Zelišča: celostno zdravljenje
Rainhard Schiller: O zdravem prehranjevanju (zbirka Sveta Hildegarda)
Sanja Lončar et al. : Ščepec rešitve: zamolčana zdravilna moč začimb, 2012

REGELJ, NAVADNI (Lycopus europaeus)

Druga imena: -
Družina: ustnatice
Učinkovine: flavonoidi, čreslovine, derivati fenolne kisline, eterično olje, minerali ( fluorid, mangan)
Zdravilne lastnosti: Navadni regelj je zdravilo pri povečanem delovanju ščitnice, posebej, kadar se pojavi težko dihanje, razbijanje srca in drhtenje. Varno ga uporabljamo, kadar nam zaradi živčne napetosti začne razbijati srce ali se pojavi dražeč kašelj. Navadni regelj pomaga pri zastajanju vode v telesu zaradi šibkega delovanja srca. Navadni regelj uporabljamo v mešanicah z drugimi nervini kot npr. zdravilno čeladnico in zdravilno špajko. Vpliva na delovanje hormonov , zavira izločanje spolnih hormonov in hormona, ki zvišuje krvni sladkor. Čreslovine v reglju pomagajo pri suhem kašlju in ustavljajo krvavitve. Leta 2000 so odkrili,da izvleček iz listov reglja zavira izločanje encima, ki je potreben za nastanek sečne kisline. Na ta način lahko rastlina pomembno vpliva na zdravljenje protina.

Poparek: uporabljamo nadzemne dele, žličko posušenega zelišča prelijemo s skodelico vrele vode in namakamo 10-.15 minut. Spijemo 3 krat na dan.

OPOZORILO: Ni primeren za nosečnice in doječe matere. Izogibajte se mu, če imate golšo ali če se je delovanje ščitnice zmanjšano. Zel lahko vpliva na rezultate preiskav delovanja ščitnice z radioaktivnimi izotopi. Regelj deluje na hude bolezni, zato ga uživajte pod nadzorom fitoterapevta ali zdravnika.

Vir: David Hoffmann: Zelišča: celostno zdravljenje

Vir slika (Alenka Mihoric):http://kamniski-vrh.net/images/uv/regelj.jpg

Naravna zdravila, MK; 2007

KARDAMOM (Elettaria cardamomum)

Kardamóm je večletna začimbna rastlina, ki ima živo zelene suličaste liste in razvije rdečkasto rjava semena nepravilne oblike. Semena so v strokih. Kardamom izvira iz južne Indije in Šrilanke. Danes ga veliko gojijo tudi v Gvatemali. Čeprav dobimo v trgovinah praviloma že zmlet kardamom, ima sveže zmleti ali zdrobljeni veliko močnejši vonj in okus.
Vsebuje 3 do 9% eteričnih olj kot so: limonen, cineol, menton, mircen, sabinen, linalil, nerol, geraniol, metil evgenol itd.

Pri nas je malo znan, značilen je za kulinariko jugovzhodne Azije. Je obvezna sestava curryja, tam ga veliko uporabljajo v slanih jedeh. V arabskih deželah ga dodajajo v kavo.

V TKM pravi, da spodbuja prebavo, krepi telo in duha. Učinkuje toplo.Odpravlja krče, spodbuja proizvodnjo želodčnih sokov in žolča, varuje želodčno sluznico. Spodbuja delovanje možganov in koncentracijo. Z raziskavami so dokazali, da kardamom znižuje krvni tlak in izboljšuje krvno sliko. Antioksidacijski potencial se je izboljšal za 90% pri jemanju 3 g kardamoma na dan 12 tednov, pri čemer ni bilo stranskih učinkov. Deluje tudi nekoliko diuretično in pomirjevalno.

Žvečenje zrn preprečuje slab zadah in učvrsti dlesni, nevtralizira bakterija, ki povzročajo paradentozo.

Kam ga dodamo: pecivo, sadne solate, mlečni riž, mesne kroglice, kruh, klobase, paštete:

Kardamom je cenjena začimba, zdravi prebavne motnje in sprošča krče. Spodbuja tek in izločanje sline. Pogosto ga dodajamo odvajalom kot karmitiv in za okus. Za zdravljenje uporabljamo semena. Poparek pripravimo tako, da žličko svežih semen namakamo 10-15 minut. Tekočino pijemo 3 krat na dan. Pri napenjanju ali slabem teku pijmo poparek pol ure pred obrokom. Pri nas ga dobimo zmletega, a njegova aroma se ne more primerjati  s sveže strtimi semeni.

slika: Wikipedija

David Hoffmann: Zelišča:celostno zdravljenje
Sanja Lončar et al: Ščepec rešitve: zamolčane zdravilne moči začimb, 2012

MUŠKATOVEC, MUŠKATNO DREVO (Myristica fragrans)

Družina: muškatovke
Značaj: pekoč, topel
Učinkovine: borneol, evgenol in druga eterična hlapna olja, med v katerimi je tudi kamfen in pinen ter strupeni miristicin.
Zdravilne lastnosti: slovi kot krepčilo in afrodiziak. Priporočljiva je njegova zunanja uporaba, ker blaži vnetja, pomaga pri bolečinah v sklepih, poškodbah mišic, revmatizmu. Indijski znanstveniki so ugotovili, da eterično olje zmanjšuje škodljivi holesterol (LDL) v krvi in maščobne obloge okoli jeter, srca in aorte. Nigerijske študije so dokazale, da zavira nastanek krvnih strdkov, zavira zamašitev in poapnenje žil, pomaga pri boleznih srca in ožilja.
Kot začimba-muškatni oreh in cvet sta potovala z V na Z in v vsaki kulturi, ki sta jo obšla, so verovali, da sta čudežno zdravilo za vse. Oreščke dane suporabljamo v glavem za odpravljanje prebavnih motenj, proti slabosti in bruhanju ter diskam, zlasti če so poledica zastrupitve s hrano. Dobro sos e obnesli tudi pri zdravljenju Chronove bolezni. Kitajci jih uporabljajo za ogrevanje želodca in uravnavanje pretoka energije či. Predpisujejo ga tudi pri klasilni jutranji diareji, ki se pojavi po ustajanju in je lahko posledica šibke či energije.

Muškatovec ali muškatno drevo je vrsta zimzelenih tropskih dreves, ki uspevajo predvsem v jugovzhodni Aziji. Drevo je pomembno predvsem zaradi muškatnega cveta in muškatnega oreščka. Muškatno drevo zraste do 15 in celo 20 metrov visoko. Vsako leto rodi do 2000 sadov, ki so podobni marelicam. V notranjosti imajo kot manjši oreh velika, rjava semenska jedra (muškatni orešek), ki jih obdaja rdeči semenski ovoj (napačno imenovan muškatni cvet ali pravilno »macis«).

Le poper in morda nageljnove žbice imata med začimbami tako bogato in krvavo zgodovino kot muškat. Muškatno drevo je doma z klasičnih dišavnih otokov – »Moluških otokov«. Zdravnikom v Antiki je bil muškat neznan. »Sadovi« muškata so prispeli v Evropo verjetno z križarskimi vitezi. Prvi zanesljivi vir je bizantinski zdravnik Simon Seth, ki je v 10. stoletju napisal o muškatu »da koristi želodcu, jetrom in srcu«, vendar je že tedaj svaril pred pretiranim uživanjem.

Najprej so ga po morju in karavanskih poteh prinašali v Evropo arabski trgovci. V tem času je stalo pol kilograma muškata toliko kot tri ovce. V 16. stoletju so ga imenovali »Zlato Vzhodne Indije«. Angleži, Španci, Portugalci in Nizozemci so se krvavo bojevali za sadove muškatnega drevesa. Kot rezultat teh bojev so Angleži zamenjali otok Run v vzhodnoindijskem arhipelagu za veliko večji otok na vhodni obali severne Amerike, ki je bil v nizozemski lasti. Ta otok je Mahattan in je imel tedaj manj kot 1000 prebivalcev. Trgovina z muškatom je prinašala ogromne dobičke. Na otokih je bila cena za 10 funtov muškatnega oreška manj kot en peny, v Angliji pa se je prodajal za dva funta in 10 šilingov.

Pri kuhanju se uporablja muškatni orešek in macis. Muškatni orešek je potrebno uživati previdno, že 4 g zaužitega muškata lahko pri odrasli osebi povzročijo resne bolezenske motnje.
Muškatni orešek je potrebno naribati tik pred uporabo, ker sicer izgubi ves vonj.
Muškatni orešek uporabljamo za pripravo: špinače, cvetače, brstičnega ohrovta, ohrovta, ..
zelenjavnih jedi, krompirjevih jedi in riža ter finega peciva.

Sveta Hildegarda pravi, da je muškatni orešček dober za vegetativno živčevje in čisti telo. Užiti pa ga smemo največ 1/2 oreščka dnevno. Količina je navadno manjša, saj v večjih količinah spremeni okus jedem v neprijeten.

Recept sv. Hildegarde za piškote za živce:
Sestavine: 45 g prahu muškatnega oreščka 45 g cimeta 10 g prahu nageljnovih klinčkov 1500 g bele pirine moke, 200 g nastrganih mandljev 375 g masla 400 g rjavega sladkorja 4 jajca 1/2 žličke soli.
Postopek: Zmešamo muškatni orešček, cimet, prah nageljnovih žbic z ostalimi sestavinami. Dodamo malo vode, da dobimo testo, ki ga tanko razvaljamo. Iz testa izrežemo piškote veselih različnih oblik. Pečemo jih v pečici 5-10 minut na temperaturi 180 do 200 stopinj Celzija. Vsak dan pojejmo nekaj piškotov in popijmo kozarček srčnega vina.

Eterično olje za lajšanje sklepnih revmatičnih bolečin deluje podobno kot olje iz nageljnovih žbic: olje razredčimo 3 kapljice na 20 ml nosilnega olja. Trikrat na dan nanesemo na prizadeto mesto ali dodamo v kopel. V hudi sili lahko z njim blažimo zobobol. V Franciji ga po kapljicah dodajjajo medu za odpravljanje prebavnih motenj in proti zadahu iz ust.

OPOZORILO: Eteričnega olja ne smemo nikdar uživati. Miristicin je strupen in lahko povzroči omotičnost, halucinacije, glavobole, vzdraži prebavila. Tudi zunanje se olje lahko uporablja samo krajši čas, saj lahko vzdraži kožo. Večji odmerki muškatnega oreščka ( 7,5 g ali več) so lahko nevarni in povzročijo krče, trzavico in neenakomeren srčni utrip.

Vir: Wikipedija
Peter Pukownik: Almanah letnih časov (zbirka Sveta Hildegarda)
Naravna zdravila, MK; 2007
Nadja Nussdorfer: V kraljestvu začimb
Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994

Gojenje zelišč na okenski polici in na prostem

Zelišča lahko gojimo na prostem ali celo na okenski polici. Upoštevajmo, da bazilika, majaron, origano in timijan potrebujejo veliko svetlobe in sonca, drobnjak, peteršilj, meta in prava krebuljica pa hladnejše lege in manj neposrednega sonca. Nekatera zelišča potrebujejo direktno sonce -, najbolj primerna so zato tista okna, ki gledajo na jug, jugovzhod ali jugozahod in jih sonce direktno obseva vsak pet ur na dan. Lončke z zelišči na okenskih policah vsak dan obračajte za 45 stopinj. Tako bodo stebelca rasla pokončno in se ne bodo začela nagibati v eno smer. Če jih gojimo znotraj hiše naj imajo stalno temperaturo med 16 in 21 stopinj, redno jih zalivajmo in upoštevajmo, koliko vode katera potrebuje. Važno pa je, da imajo v loncu drenažo iz peska ali črepinj, ki omogoča odvečni vodi, da odteče in da zemlja ne zamaši odtoka v lončku.

Zelišča na okenski polici potrebujejo torej ravno prav svetlobe in vode. Večino zelišč vzgojimo iz semen. Če ste neučakani in bi radi čez noč že začeli zelišča smukati prve poganjke, imajo v vrtnarijah in na tržnicah sadike. Osnovna navodila za vzgojo zelišč lahko dobite v knjigah. Mlada zelišča lahko kupite tudi v supermarketih, a je njihova kakovost vprašljiva, predvsem kaj so počeli z njimi, preden so prišla do polic, kako so bila gojena in kolikokrat škropljena. Katera zelišča so torej najprimernejša za na okensko polico? Nekako najbolje se obnesejo nizko rastoče rastline: bazilika, peteršilj, origano, timijan, žajbelj, drobnjak, koper, divji pelin, citronska melisa, meta, kislica, kreša in druge. Zrasle ne bodo tako visoko in košato kot bi zunaj, a polepšale nam bodo stanovanje in izboljšala okus jedi.

Gojenje na prostem je podobno, zelišča lahko zasadimo v čebre, lesene zabojčke, stare posode ali glinene lonce, ki so za gojenje posebej primerni, ker zadržuje vlago oz. vpija odvečno. Nekaterim rastlinam prija, da jih gojimo skupaj, tako kot kombinaciji enoletnic: bazilika, koper, šetraj, ki jim dodamo rožmarin, lovor v ozadju, vmes pa lahko nasadimo limonasti timijan, majaron, škrlatno kaduljo.

Skupaj ne smemo saditi: janeža in kumine, kopra in koriandra, peteršilja in poprove mete. Pehtran in poprova meta se zelo razbohotita, zato naj imata svojo posodo, ker bi drugače ovirala druge rastline.

Pozimi moramo korenine lovorja in rožmarina zaščititi s slamo in celo pokriti s plastično folijo. Če imamo občutljive trajnice v lončkih, jih lahko prezimimo v rastlinjaku ali neogrevani kleti.

Najprimernejša zelišča za gojenje po nasvetu svete Hildegarde so: šetraj, timijan, rožmarin, koper, vinska rutica, ožepek, majaron, luštrek, krebuljica, drobnjak, peteršilj, melisa.

Vir: http://www.zurnal24.si/zelisca-okenska-polica/zstil/hobiji/44246
Elisabeth Lambert Ortiz: Enciklopedija zelišč

ZELIŠČA ZA ZIMO, ZELIŠČNI ŠOPKI, ZELIŠČNE MEŠANICE

Zelišča kot so peteršilj, drobnjak, strašnica, koper, kislica, boraga, šetraj, izop, luštrek, timijan, rožmarin preberemo, operemo, nasekljamo na drobno, zmešamo v posodi z vodo in z lijem napolnimo vrečke za ledene kroglice. Zamrznemo. Dobimo zeliščne ledene kroglice, ki jih nam koncu kuhe dodajamo jedem. Namesto vrečk za ledene kroglice lahko uporabimo posodo za ledene kocke. Razpredimo zelišča in jih zalijemo z vodo.

Zelišča lahko sušimo v senci ali pa v pečici. Če jih sušimo v pečici, jih najprej operemo, otresemo, popivnamo s papirnato kuhinjsko brisačo in jih razporedimo na papirnato brisačo, ki smo jo položili na rešetko pečice. Na 50 stopinj sušimo 1 uro do 1 uro in pol. V vrata pečice zataknemo kuhalnico, da lahko vlaga uhaja iz pečice. Posušena zelišča hranimo v steklenih kozarcih. Označimo jih s podatki na etiketah kot je ime začimbe ali mešanice ter datum nabiranja oz. shranitve.

Svetovno znana kombinacija izbranih aromatičnih zelišč in aromatične zelenjave iz klasične francoske kuhinje imenujemo zeliščni šopek. Zelišča povezana v šopek ali v vrečki iz gaze kuhamo v različnih jedeh, omakah in osnovah, ki jim dajo zelišča značilen vonj in okus.

Tradicionalni zeliščni šopek. 2 do 3 vejice peteršilja, manjša vejica timijana in manjši lovorov list. Temu šopku regionalno, pa tudi glede na jedi, v katere ga vlagamo, dodajamo različne sestavine, najpogosteje zeleno in por (za v juhe in enolončnice), pa tudi šetraj in žajbelj. Šopku in različicam lahko dodamo tudi strok česna. Ta šopek dodajamo svinjini (dodamo lahko tudi žajbelj ali/in majaron), jagnjetini (dodamo lahko rožmarin, šetraj ali/in meto) ter govedini. V dušeno govedino lahko vložimo šopek, izboljšan z rožmarinom, šetrajem ali/in pomarančno lupino.

Nemški zeliščni šopek. Peteršiljeva korenina, pol lovorovega lista, majhna vejica timijana, strok česna, vejica zelene in dva porova lista. Z njim aromatiziramo fine juhe, omake in raguji. Perutninski zeliščni šopek poznamo v dveh različicah: - 2 porova lista, pol lovorovega lista, peteršiljeva koreninica in vejica pehtrana; s tem odišavljamo perutninske juhe in raguje; - steblo belušne zelene, po vejica peteršilja, timijana in majarona, pol lovorovega lista in nekaj vejic drobnjaka. Če s perutninskim zeliščnim šopkom odišavljamo jedi z divjo perutnino, mu dodamo še nekaj brinovih jagod.

Provansalski zeliščni šopek je enak tradicionalnemu zeliščnemu šopku, le da mu dodamo še vršiček ali vejico rožmarina. Uporabljamo ga kakor tradicionalni zeliščni šopek. Ribji zeliščni šopek pripravljamo in uporabljamo v dveh različicah: - beli del porovega lista, peteršiljeva koreninica, pol lovorovega lista, pol stroka česna ter po vejica pehtrana in krebuljice; dodajamo ga ribjim zavrelicam; - vejica kopra, nekaj vejic drobnjaka in košček limonine lupine; dodajamo ga jedem z morskimi ribami oziroma z morskimi sadeži.

Sredozemski zeliščni šopek. 115 gramov narezane belušne zelene, 3 do 4 peteršiljeva stebla, 1 vejica timijana, 1 lovorov list in 2 do 3 beli porovi listi. Sestavine povežemo med porove liste, uporabljamo pa ga lahko skoraj univerzalno.

Začimbni zeliščni šopek je predhodnik tradicionalnega zeliščnega šopka, ki ga dopolnimo s klinčki.

Zeliščne mešanice uspešno hranimo v zamrzovalniku. V vrečke zamrznemo zeliščno zelenjavni del šopka, morebitne začimbe pa dodajamo sproti. Zeliščni šopek lahko tudi posušimo, vendar pa moramo pri posušenem upoštevati, da so nekatera posušena zelišča bolj, druga pa manj aromatična od svežih.

Vsakega od zapisanih zeliščnih šopkov seveda lahko spremenimo ali dopolnimo po svojem okusu.

Podobne učinke dosegamo pri jedeh z dodajanjem zeliščne mešanice. Bistvena razlika je v tem, da mešanice najpogosteje sesekljamo. Takšne v jedeh tudi ostanejo, za razliko od šopkov, ki jih iz jedi pred serviranjem odstranimo.

Zapisane zeliščne mešanice lahko poljubno dopolnjujemo. Prav tako lahko v šopkih spreminjamo razmerja med posameznimi zelišči oziroma zelenjavo, glede na to, kateremu vonju ali/in okusu želimo dati manjši oziroma večji poudarek. Pri tem pa moramo paziti na razmerje med velikostjo šopka in količino jedi. (Pre)velik šopek lahko povsem uniči manjšo količino jedi. Prav tako moramo poznati intenziteto posameznih zelišč, da aroma enega v jedi ne prevlada. Zato naj na splošno velja, da naj se spreminjanja zapisanih količin lotevajo le dobri poznavalci kuhinje in kuhinjskih zelišč. Osnovno pravilo pa je: Raje premalo, kot preveč! Številna osnovna zelišča lahko skozi vse leto gojimo v cvetličnih lončkih na okenski polici.

Z dodajanjem zelišč oziroma zeliščnih šopkov poudarjamo okus glavnih sestavin jedi.

Večino zeliščnih šopkov tvori poleg zelišč tudi aromatična zelenjava. Mednjo uvrščamo zlasti tiste vrste zelenjave, s katerimi jedem izboljšujemo okus, sicer pa jih prvenstveno pripravljamo in uživamo kot zelenjavo. Na primer (belušna) zelena, korenček, paprika, por itd. Nekatera zelišča uvrščamo med varovalna živila, ker so zdravilna, prav vsa pa so pomembna zato, ker v jedeh, katerim jih dodamo, na njihov račun lahko zmanjšamo količino dodane soli in maščob.

ZDRAVILNI UČINKI drugih začimb:
Njivska meta: telo ogreje in pospešuje prebavo. Posebno koristna je pri občutljivem želodcu in slabi prebavi. Liste njivske mete narežemo in kuhamo skupaj z juhami, zelenjavo , mesnimi ali ribjimi jedmi, ali pa jih jemo sveže s kruhom.

Vodna meta: razbremenjuje želodec in olajša dihanje. Uporabljamo jo pri prekomerni telesni teži. Kuhamo jo skupaj z juhami, zelenjavo mesnimi in ribjimi jedmi, ali jo jemo svežo s kruhom.

Plazeča meta: pomaga pri artritisu, izpahovanju, zgagi in na splošno čisti želodec. Sv. Hildegarda pravi, da je v plazeči meti moč 15 zelišč. Homeopatija ne dovoljuje sočasnega uživanja homeopatskih zdravil in mete, ker lahko zdravilo okrepi ali pa izniči zdravilni učinek. Meta torej moti homeopatsko zdravljenje prav s svojo močjo.

Navadni pelin: Lajša težave pri vnetju sluznice (gastritis), občutljivem želodcu in težavah z zgago. Spodbuja delovanje jeter in trebušne slinavke. Za noževo konico suhega pelina kuhamo z juhami, zelenjavo, mesnimi jedmi, perutnino, ribami. Pelin je po zadnjih dognanjih rahlo strupen, zato previdno z njegovo uporabo.

Bertram ali piretrovec: je univerzalno zdravilno sredstvo. Vedno ga pripravljamo skupaj z galgantom. Skrbi za dobro prebavo in kri ter daje moč in energijo. Lahko ga kuhamo skupaj z drugimi jedmi in ga uporabljamo surovega.

Vrtni šetraj: se poda k vsaki zelenjavi, spodbuja dobro voljo.

Komarček: poda se h klasičnim jedem, ki vzpodbujajo dobro voljo ter k žitnim in zelenjavnim jedem. Čisit želodec, odpravlja ustni zadah, krepi vid, skrbi za izdatno potenje, barvo in svež telesni vonj. Komarčkova semena odpravljajo neprijeten zadah iz ust, zjutraj na tešče in preko dneva žvečimo semena, ki so ostala od kuhanja komarčkovega čaja. Komarček pomaga pri začetnih znakih pešanja vida.

Galgant: uporabljamo namesto popra. Je zdravilo za srce, greje telo, blaži krče, pomaga pri težavah ob menstruaciji, težavah s krvnim obtokom, utrujenosti, glavobolu, motnjah prekrvavitve. Uporabljamo ga kot prašek ali zdrobljene koščke korenike. Pomaga pri težavah s srcem, utrujenosti, prebavnih motnjah. S pomočjo galganta premagamo krize med postom.

Klinčki: zmlete nageljnove žbice uporabljamo zelo varčno, ker imajo izredno močan okus. Klinčki pripomorejo k temu, da se zmanjša oteklina veznega tkiva, ki je nastala zaradi putike. Žvečenje klinčkov ( ne več kot 2-3 na dan) pomaga proti zvenenju v glavi, ki je posledica preobčutljivosti na vremenske spremembe.

Sabljasti triplat: ali grško seno sodi k juham, omakam in kremnim zelenjavnim jedem. Moramo ga vedno kuhati ali 1/4 ure pred uporabo namakati v vroči tekočini. vzpodbuja tek.

Rimska kumina: ali kumin. Vzpodbuja prebavo sira. Ljudje, ki imajo težave s srcem se naj je izogibajo.

Poper kubeba: je vrsta popra z zelo močnim okusom. Uporabljamo ga za začinjanje krepkih juh in živil iz žitaric. Vzpodbuja telesno in duševno zmogljivost, zmanjšuje stres in stanje strahu.

Muškatni orešek: odpira srce in zmanjšuje količino škodljivih sokov. Čisti kri, pomaga pri težavah s koncentracijo, lenobi, duševni preobremenjenosti: Vzpodbuja dobro počutje. Uporabljamo ga previdno. Je sestavina Hildegardinih piškotov za živce.

Mešanica pelargonjinega praška: je sestavljena iz praška prave pelargonije, bertrama in muškatnega oreška. Skupaj deluje proti gripi. Pri prehladu vzamemo ščepec in ga potresemo po solatnih prelivih ali ga dodamo testu za kruh.

Poper: poper suši, zato ga ne smemo uživati vsak dan.

Materina dušica ali timijan : prija k vsem zelenjavnim, mesnim in žitnim jedem. To je začimba za kožo, saj lajša vse vrste tegob v zvezi s kožo ali jih celo odpravlja. Materino dušico uporabljajmo pogosto, dodamo jo v začetku kuhanja.

Žajbelj: odpravlja nakopičene strupene snovi iz telesa. Čisti in zdravi. Če je mogoče pojejmo 1-2 sveža žajbljeva lista ali pa ga kuhajmo skupaj z jedmi. Odpravlja neprijeten zadah iz ust, krepi želodec. Pri težavah z dihanjem in prehladu pomaga zvit žajbljev list, ki ga potisnemo v nosnico.

Ožepek: vzpodbuja dobro voljo. Sodi k vsem jedem. Vedno ga je potrebno kuhati. Posušen prah je močnejši kot sveže zelišče. Pomaga proti potrtosti, otožnosti in motnjah delovanja ledvic.

Cimet: ogreje , spodbuja dobro voljo, sprošča, ostri čute in čisti kri. odpravlja motnje presnove, zato bi ga bilo potrebno uživati vsak dan. Košček cimetove skorje dodamo čaju, omaki itd. Tudi cimet v prahu lahko dodamo vsem jedem.


Vir: http://www.gurman.eu/leksikon.php?S=7&Article=219
Začimbe za pestrejši okus, Mladinska knjiga 1990
http://www.siol.net/trendi/kulinarika/2008/05/zelisca_v_kuhinji.aspx
Brigitte Pregenzer in Brigitte Schmidle: Hildegarda iz Bigna: Post brez muk. Družina, 2006

ŽAFRAN, PRAVI ( Crocus sativus)

Druga imena: žefran,
Družina: perunikovke
Učinkovine: eterično olje, barvilo krokin, karotin
Zdravilne lastnosti: proti menstruacijskim motnjam, proti obobolom dojenčkov, ptori kolikam, znižuje krvni tlak. Priporočajo ga pri živčnosti, saj deluej pomirjevalno. Raziskave so potrdile, da blaži vnetja in bolečine, zavir rast tumorskih celic pri človeku, rka na debelem črevesu.
Z začimbo žafrana obarvamo riž, juho, pecivo z rumeno barvo. Brazde cvetov nabiramo v jeseni, v času cvetenja (od septembra do novembra). Za kg žafrana je treba nabrati 1200.000 cvetov. Od tod izraz drag kot žafran. V brazdah žafrana so glikozidi in eterično olje safranol. Žefranovo olje pomirjevalno vpliva na centralni živčni sistem, na maternico deluje vzpodbujevalno, v velikih količinah pa jo krči, zato so ga včasih uporabljali za sprožitev splava, kar je zaradi doziranja izredno nevarno.

Homeopatija predpisuje žefranovo tinkturo proti bolečim in izostalim menstruacijam, krvavenju iz nosu, pri očesnih vnetjih.

Žafran je naravni antioksidant, vsebuje vitamina B1 in B2, blaži menstrualne težave. Sirup zoper bronhitis: 5 gramov žafrana v prahu pristavimo v 1 litri hladne vode, zavremo in počasi kuhamo 30 minut. Odstavimo, dodamo 1 kilogram sladkorja in temeljito premešamo. Precedimo skozi gazo, ustekleničimo in uživamo 2-3 žlice dnevno. Indijci in Grki ga uvrščajo med afrodiziake.

Žafran je začimba in naravno rumeno barvilo, ki ga pridobivajo z ročnim nabiranjem in sušenjem prašnikov oziroma brazd pravega žafrana . Vsak cvet ima po tri prašnike. Rastlina prihaja z Vzhoda, dandanes pa jo gojijo v Španiji, Italiji, Grčiji, Iranu in v Južni Ameriki. Začimba je podobna suhim, izrazito rdeče-rjavim nitim, na voljo pa je tudi kot oražno-rumen prah. Ima oster vonj in značilen grenko sladkast okus. Jedem daje poseben, neponovljiv, nekoliko grenak okus in izrazito rumeno barvo. Nepogrešljiv je v španski, italijanski in francoski kuhinji. Žafran je najdražja začimba na svetu. En sam gram žafrana stane - glede na kakovost - 4 do 12 €. Prave žafranove niti so dolge 2-3 centimetre; daljše so cenejše, a slabše kakovosti. Najboljši žafran prihaja iz španske Valencie. Pravi žafran je običajno pakiran v majhne, nepredušno zaprte stekleničke. Sicer ga hranimo v nepredušno zaprti posodi, v hladnem, temnem in suhem prostoru. Na ta način ohranimo barvo in vonj 2 do 3 leta. Žafrana po jedeh nikoli ne potresemo. Pred dodajanjem v jed ga namočimo v manjši skodelici z vročo tekočino. Najbolje kar v delu tiste, s katero jed tudi sicer zalijemo. Jedi ga skupaj s tekočino dodamo tik pred koncem kuhanja.

Za začinjanje in obarvanje jedi za 4-6 oseb običajno zadostuje majhen ščepec žafranovih brazd. Med najbolj znane jedi, ki si jih brez žafrana ni mogoče zamisliti, sodijo marsejska ribja juha, paelja in rižota po milansko. Uporabljamo ga tudi za karije, riževe jedi, za nekatere jedi s školjkami (kremna juha s školjkami), z belim mesom in ribami (jambalaya, jambalaya, provansalska ribja jed, marinirana raca s paradižnikom, bradač po orientalsko) in za drobovino. Z žafranom začinjamo in (o)barvamo tudi nekatere sladice, zlasti mlečni riž (mlečni riž z rozinami in mandeljni), zdrobov puding, kremšnite in brioše.

Zelo dobro se ujema s česnom in sredozemskimi zelišči, na primer z origanom, rožmarinom in baziliko. Je sestavina nekaterih začimbnih mešanic, na primer karija in kolom. Na račun kakovosti se lahko nadomesti s cenejšimi bikso, žafraniko ali kurkumo. Če želimo jed predvsem obarvati, upoštevajmo, da že z 0,1 grama žafrana intenzivno rumeno obarvamo 3 litre tekočine.

Zaradi visoke cene žafrana so se že kmalu pojavili prvi ponarejevalci. V 15. stoletju so žive sežigali na grmadah, kasneje pa so kazen nekoliko omilili - na oslepitev. Danes ga ponarejajo tako, da prašku primešajo žafraniko ali kurkumo, ki imata podobno intenzivno rumeno barvo, ne pa tudi žafranovega okusa. V starem veku so z žafranom zlato rumeno barvali oblačila bogatih oblastnikov.

OPOZORILO:

V večjih odmerkih je zelo strupen. Nekaj gramov žafrana lahko povzroči smrt odraslega človeka. Smrtni odmerek je 20 g, znaki zastrupitve pa se pokažejo že prej. V veri, da spodbudi gladko mišičje, so ga nekoč napačno rabili kot sredstvo za splav, običajno v odmerku 10 g v mleku. Že pri odmerku 5 g pa se pojavijo pikčasto krvavenje na koži, globoko črno odmrtje nosnega tkiva, ki jo spremlja primanjkljaj krvnih ploščic in trombina, pomembnih za strjevanje krvi, ter nenadna srčna slabost s padcem krvnega tlaka in sečekrvnostjo. Dodatni znaki so lahko bruhanje, krvavenje v maternici, krvava driska, kri v seču, krvavenje iz nosu, ustnic in vek, kakor tudi napadi omotičnosti in odrevenelosti, prav tako pa se lahko pojavi zlatenici podobna porumenitev beločnice, kože in sluznic. Lahko poškoduje ledvice in osrednje živčevje. Med nosečnostjo in dojenjem ga odsvetuje.

Žafrana nikoli ne pražimo na vroči maščobi. Uživanje večje količine začimbe praviloma povzroči prebavne motnje, omotico in krče.

Viri :http://www.gurman.eu/leksikon.php?S=7&Folder=3&Article=17
http://sl.wikipedia.org/wiki/Žafran
http://www.pomurske-lekarne.si/si/index.cfm?id=1569
Naravna zdravila, MK; 2007

LUŠTREK ( Levisticum officinale/ Ligusticum paludapifolium)

Druga imena: belestica, leštjan, levstek, ljubček, ljubec, lustek, lustik, čuštek, luštrik, luštrk

Družina:Kobulnice
Učinkovine: eterično olje, čreslovina, grenčina, smola
Zdravilne lastnosti: za odvajanje urina in čiščenje krvi, čez noč namočen luštrek v vinu spodbuja menstruacijo in preprečuje zamašenost vranice in jeter. Zdravi mehur in ledvice, pomaga pri migreni. Prelitek suhe zeli ali korenine pomaga širiti zamašene dihalne poti. V 5 litrov vode prekuhamo korenine, zel ali liste in naredimo dodatek za kopel, ki pomaga proti težavam v spodnjem delu trebuha. Včasih so z vročimi obkladki luštreka zdravili gnojne rane. Čaj iz semen luštreka, kumine in janeža preganja mačka. Luštrek je močen afrodiziak. Dviga energijo ledvic , zato spodbuja delovanje sečil in rodil. Spodbuja spolni nagon. Luštrek pomaga pri srčni oslabelosti in srčnemu popuščanju. V obliki obkladkov pomaga pri edemih, nečisti koži in ranah, ki se slabo celijo. Luštek odpravlja beljakovine v urinu, pomaga pri splošni oslabelosti živcev, histeriji, neprijetnemu vonju znoja,    

Luštrek naravno uspeva v zahodni Aziji in južni Evropi, kjer se uporablja vse od rimskih časov dalje. Ime izhaja iz nemške besede »Lust reich« - poln veselja, kar je včasih pomenilo, da je afrodiziak, da pomaga k večji privlačnosti med spoloma. Vendar danes ugotavljajo, da to ne drži. Nekateri iz bivših jugoslovanskih republik mu pravijo kar »vegeta«, ker je glavna sestavina le te. Luštrek je zelo aromatično zelišče po videzu, vonju in okusu nekoliko podobno zeleni, zato mu ponekod pravijo tudi lažna zelena. Poleg navadnega pri nas najpogostejšega luštreka poznamo še škotski in črni luštrek. Večinoma se uporabljajo listi luštreka skupaj s steblom, bolj redko pa semena in korenine. Liste lahko obrezujemo preko celega leta vse do pozne jeseni, ko zeleni del rastline odmre. Sveže liste lahko v plastični vrečki hranimo v hladilniku tri do štiri dni, lahko pa jih tudi zamrzujemo in sušimo, le da pri slednjem nekoliko spremenijo okus, ki postane bolj podoben zeleni. V kombinaciji z drugimi začimbami ga lahko uporabljamo v juhah ali pa dodamo nekaj listov pri kuhanju krompirja, korenčka ali stročjega fižola. Sesekljane liste pa lahko dodate skoraj vsaki zeleni solati. Za luštrek je tudi značilno, da hrani doda prefinjen okus, potrebno pa je biti varčen pri uporabi, kajti je izredno močno zelišče in že nekaj lističev zadostuje za aromo celega lonca zelenjavne ali krompirjeve juhe. Luštrek pa naredi jed tudi bolj slano, zato je lahko nadomestek soli pri ljudeh, ki ne smejo uživati veliko soli.

Kulinarika: Sveže in posušene liste uporabljamo kot jušno zelenjavo namesto zelene. Poda se v mesne, ribje in zelenjavne juhe, omake, raguje, enolončnice.Ker ima močno aromo, jo dozirajmo previdno. Dodamo v manjših količinah, 10 minut pred  koncem kuhanja. Odličen je s korenovkami: korenje, zelena, topinambur, pastinak; z gobami, stročnicami, paradižnikom in krompirjem. Po okusu je podoben Maggi jušni osnovi, zato ga nekateri imenujejo tudi Maggi zelišče. Odličen je tudi v mesnih jedeh in enolončnicah. Uživamo lahko tudi presne liste v solati ali podušene. Korenine lahko vložimo v kis. Seme zdrobljeno dodajamo v kruh, ga potresemo po kuhanem krompirju, dodamo v  solaten prelive. Dobro se ujema s čilijem, česnom, koprom, lovorjem, origanom, peteršiljem, drobnjakom, brinovimi jagodami, timijanom.

Korenčkova juha z luštrekom
Sestavine za 5 oseb potrebujemo: 5 dag masla, 2 čebuli, 50 dag korenja, 1 l vode ali mesne juhe, 1 žlico sesekljanega svežega luštreka, 5 žličk kisle smetane, sol in sveže mlet poper.

Postopek:V večji kozici stopite maslo in na njem na majhnem ognju počasi prepražite sesekljani čebuli, da porumenita. Dodajte očiščeno in na drobno naribano korenje ter zalijte z juho ali vodo in pustite da zavre. Dodajte luštrek, solite ter popoprajte po okusu in kuhajte približno 20 minut, da se korenje zmehča ter postrezite s kislo smetano.

Tunin file s porom in luštrekom
Sestavine za 4 osebe potrebujemo: 80 dag tuninega fileja, sok pol limone, 2 pora, 5 žlic oljčnega olja, 1 dl suhega belega vina, 1 dl kisle smetane, 1 žličko sesekljanega svežega luštreka in sol.

Postopek:Tunin file narežite na centimeter debele rezine, jih solite in pokapajte z limoninim sokom. Por razpolovite ter ga dobro operite in narežite na tanke kolobarje. V ponvi s pokrovom segrejte oljčno olje, na njem podušite por, dodajte vino in kislo smetano, solite po okusu in dušite nekaj minut. Dodajte rezine tuninega fileja, pokrijte in dušite 15 minut. Nazadnje potresite s sesekljanim luštrekom in takoj postrezite s kuhanim ali pire krompirjem.

Popečena polenta z luštrekom in gorgonzolo
Sestavine: za 5 oseb potrebujemo: 7 dl mleka, 17 dag koruznega zdroba, 1 žlico sesekljanega svežega luštreka, 1 žlico oljčnega olja, 15 rezin gorgonzole, sol in sveže mlet poper.

Postopek: V posodi zavrite mleko in vanj vmešajte koruzni zdrob. Na zmerni temperaturi mešajte še 5 minut, dokler ne začne zmes odstopati od posode. Primešajte luštrek, solite in poprajte po okusu in preložite v z oljčnim oljem namaščen podolgovat pekač, velik 15 x 30 centimetrov, poravnajte ter pustite, da se ohladi. Ohlajeno polento narežite na 15 rezin in jih razprostrite po večjem pekaču. Na vsako rezino polente položite rezino gorgonzole in postavite za 15 minut v na 190 stopinj Celzija ogreto pečico, da se sir stopi. Ponudite vroče s kislo smetano.
Luštekova juha s paradižnikom in jabolki
Sestavine za 4-6 oseb:4 žlice masla, 1 srednje velika čebula sesekljana na drobno,500 g olupljenega in sesekljanega paradižnika,4 velika razkoščičena, olupljena, kuhana jabolka in zmečkana jabolka,125 g grobo nasekljanih luštrekovih listov,1 liter zelenjavne juhe, (jušne osnove)sol, sveže mlet poper,drobno nasekljani luštrekovi listi ali jogurt za končni okus.
Postopek: Na maslu popražimo čebulo. Dodamo jabolka, paradižnik, luštrekove liste ter kuhamo 2-3 minute. Vse prelijemo z jušno osnovo in kuhamo na zmernem ognju 30 minut. Spasiramo v električnem mešalniku in precedimo skozi gosto cedilo v novo posodo. Dodamo še sol in poper in spet pogrejemo. Juho lahko serviramo hladno ali toplo. Vročo potresemo s svežimi luštrekovimi listi, hladno pa ped serviranjem prelijemo z jogurtom.

OPOZORILO: Izogibajo naj se ga nosečnice in bolniki s povišano temperaturo.
Vir: Boris Bergant na http://www.gorenjskiglas.si/novice/nasveti/index.php?action=clanek&id=10468
Elizabeth Lambert Ortiz: Enciklopedija zelišč, začimb in dišav
Nadja Nussdorfer: V kraljestvu začimb