Astma in alergije so znak, da je telo poseglo po skrajni varianti povečani tvorbi
nevrotransmiterja histamina. Astmatiki imajo v pljučih povečano
koncentracijo histamina, ki uravnava krčenje bronhialnih mišic. Pljuča so predel, kjer se izgublja voda z dihanje
oz.
izhlapevanjem, se z zoženjem bronhijev, ki ga sproži histamin omeji izguba vode z dihanjem. Astmatični napada je pravzaprav odziv na pomanjkanje vode v telesu ali dehidracijo. Histamin igra pomembno vlogo pri obrambi proti bakterijam, virusom in tujim snovem, ki povzročijo alergijo. Sol je naravni antihistaminik. Alergični ljudje bi morali uživati več soli, da bi preprečili preveliko nastajanje histamina. Najbolj učinkovito je zdravljenje astme poteka s pitjem dovolj velike količine vode, dnevno 2,5 l in dodatnih 3 g soli. Ščepec soli damo na jezik potem, ko smo popili vodo. Možgani mislijo, da je v telo prišla velika količina soli in sprostijo bronhije. Astma je samo fiziološka prilagoditev telesa na dehidracijo in pomanjkanje soli.
Dr.F.
Batmanghelidj trdi, da je histamin glavni telesni regulator vode v telesu. Opozarja, naj ne zdravimo žeje in potrebe telesa po vodi z zdravili. Znanost je uporabila napačno paradigmo, da zdravi simptome, namesto vzroke in zato zdravi, ne pa ozdravi. Kot drugo
predpostavlja, da bistveno vlogo igrajo
topljeci ( snovi raztopljene v krvi, limfi, serumu). Voda pa zanje predstavlja le topilo. Boleznim, ki nimajo znanega vzroka, pa avtor pripiše kronično dehidracijo. Nova paradigma pravi: "
Vse telesne funkcije z dejavnostjo topljencev ( trdnih snovi) vred uravnava topilo- voda." (
str. 37) vsako telesno funkcijo usmerja in omogoča učinkovit pretok vode. Ede izmed znakov kronične dehidracije je povečana prisotnost histamina v krvi. Histamin in njemu
podrejeni posredniki uravnavajo
nevrotransmiterski sistem, postajajo med
uravnavanjem telesnih potreb po vodi zelo aktivni. Gre za
prerazporejanje vode življenjsko pomembnim organom kot so
npr. možgani, ob pomanjkanju vode v telesu. Medicina ponavadi zavira
prekomernega nastajanje histamina, da ta ne bi škodljivo vplival na telesne funkcije. V resnici pa se telo v fazi dehidracije s histaminom zaščiti pred tem, da bi utrpelo še večjo škodo pri
razporejanju prioritet, koliko vode naj dobi kakšen organ. Pomanjkanje vode sproži v različnih telesnih delih različne simptome, bolezni. Občutek žeje z leti starosti pada in zato večina
starostnikov trpi pomanjkanje vode, ki se ga niti ne zavedajo. Znaki žeje so lahko različni in suha usta so praktično znak, ko je dehidracija že zelo huda. Pitje drugih tekočin kot je kava, čaj, sok in alkohol ne nadomesti vode, niti poteši žeje. Še manj pa te snovi v telesu nadomestijo funkcije, ki jih opravi voda.
Na primer razstrupljanje in
alkaliziranje telesa. "Voda, ki jo pijemo ohranja ravnovesje celične prostornine, zaužita sol pa vzdržuje prostornino vode zunaj celic in v obtočilih." (
str. 41) Pri pitju zadostne količine vode ( 2 l do 2,5 litra dnevno), nekateri pa priporočajo celo formulo 4
dcl na 10 kg teže do 15. ure dopoldne, kose telo čisti in ledvica najbolje delujejo. Voda iz pipe je primerna za pitje, izboljšamo pa jo lahko s filtrom
aqua C.
