Jabolčnik, ki očisti vaše telo vseh antibiotikov in zdravil

Ker sem tole delila na zadnji skupni meditaciji in prejela ogromno klicev in mailov, delim zdaj še enkrat za vse vas... Odličen detox recept za očiščenje telesa po zdravljenju z zdravili, antibiotiki, izjemno učinkovito deluje pa tudi po kemoterapiji. Tako preprosto in skoraj zastonj! In kaj potrebujete?

·       3 jabolka (čimbolj BIO), prerežete na 4 dele, s peclejm vred...

·       dajte jih v 5 l vode, pustite, da voda zavre in vre 15 min, potem odstavite in pustite čez noč.

·       Zjutraj potem to precedite in 2,5 l spijete po kozarcih čez dan, drugo polovico, pa spravite za naslednji dan.

·       Najbolje je, da potem ponovno naslednji dan, ko boste pili drugi del, skuhate zvečer nov jabolčnik, ki ga pripravite za naslednji dan.

·       To pijete vsak dan, 3 tedne, potem naredite en teden dni pavze in kuro ponovite. Poskrbite za popolni detox telesa še danes! Share is care... delite, jaz ravnokar sem ;)

To je jabolčni čaj, ki očisti črevesje, pomaga pa tudi ženskam v menopavzi, saj po pitju jabolčnega čaja popolnoma prenehajo navali vročine v glavo. Preverjeno - 100% deluje!

AVOKADO

Avokado je sadež, ki je izredno hranljiv. Vsebuje veliko nenasičenih maščob. Poleg tega pa provitamin A, vitamine D, B1, B2 in C ter veliko kalija, lecitina in bakra. Uravnava delovanje jeter, vlaži pljuča in čreevsej ter ohranja jin telesnih tekočin. Po naravi je hladen, po okusi sladek.

Avokado je odličen v raznih namazih, kjer lahko nadomesti maslo. Zmiksamo ga lahko s kuhano čičeriko, tufujem ali zelenjavo- bučkami, jajčevci itd., začinimo s sezamovi semeni in drugimi začimbami, drobnjakom, baziliko, curryem po potrebi solimo.

HRANA KOT ZDRAVILO

Ananas: krepi kosti, pomaga proti prehladom, izboljšuje prebavo, uniči bradavice, zaustavlja drisko;

Artičoka: ureja prebavo, znižuje holesterol, ščiti srce, stabilizira sladkor v krvi, ščiti pred boleznimi jeter;

Avokado: zdravi sladkorno bolezen, znižuje holesterol, preprečuje kap, kontrolira krvni tlak, zgladi kožo;

Banana: ščiti srce, zaustavlja kašelj, krepi kosti, kontrolira krvni tlak , zaustavlja drisko;

Borovnica: preprečuje raka, ščiti srce, stabilizira sladkor v krvi, povečuje spomin, zaustavlja drisko;

Breskev: zaustavlja drisko, pomaga proti raku, preprečuje kap, izboljšuje prebavo, pomaga proti hemeroidom;

Brokoli: krepi kosti, ohranja in bistri vid, pomaga proti raku, ščiti srce in ožilje,  krepi kri, varuje pred rkavimi spremebami, kontrolira krvni tlak; po naravi je hladen, po okusu sladek. Hladi, pospešuje izločanje seča. Ovira pa absorpcijo joda, zato ni priporočljiv za bolnike s pomanjkljivim delovanjem ščitnice.  

Buča: po naravi je hladna, po okusu sladka. Ima veliko antioksidantov, vitaminov in rudninskih snovi kot je kalij, kalcij, železo, fosfor. Ima malo kalorij, je primerna za dietno prehrano ledvičnih, srčnih in želodčnih bolnikov. Ugodno vpliva na mišični tonus in je priporočljiva za ženske po porodu. Pospešuje izloćanje urina, znižuje telesno vročino, otekline, bolečine. Semena so tradicionalno v uporabi pri preganjanju glist in parazitov ter težavah s prostato. 

Cvetača: ščiti pred rakom na prostati, raku na dojkah, čvrsti kosti, zdravi modrice, ščiti pred boleznimi srca; Po naravi je hladna, po okusu sladka. Vlaži črevesje in krepi vranico. Ima podobno sestavo kot brokoli, le v manjših količinah.

Čebula, bela: znižuje holesterol, kontrolira krvni tlak, preprečuje raka, ubija bakterije, ubija glivice;

Čebula, rdeča: Znižuje rizik srčnega napada, pomaga proti raku, ubija bakterije in glivice, znižuje holesterol. Po naravi je topla, po okusu ostra. Vsebuje vitamine B1, B2, B3, C, E, K in P ter rudninske snovi kot je kalij, kalcij, železo, selen. Pospešuje znojenje, spodbuja prebavo, uničuje škodljivce v prebavnem traktu, spodbuja delovanje trebušne slinavke in znižuje sladkor v krvi, redči kri in mehča sluz, kar ugodno vpliva na astmo. Vendar čebula česen, por, čemaž in drobnjak zaradi dražečih snovi lahko  

povzročijo vnetja in ranice na sluznici. Dr. Papuga priporoča, da se zato uživajo zmerno predvsem v hladnem vremenu.

Češnja: ščiti srce, pomaga proti raku, zdravi nespečnost, upočasnjuje staranje, ščiti pred Alzheimerjevo boleznijo;

Dinja: ohranja vid, kontrolira krvni tlak, znižuje holesterol, pomaga proti raku, dviga imunski sistem;

Grah: zaustavlja drisko, pomaga pri hemeroidih, znižuje holesterol, pomaga proti raku, stabilizira sladkor v krvi;

Grenivka: ščiti pred boleznimi srca, pomaga pri hujšanju, preprečuje kap, pomaga proti raku na prostati, znižuje holesterol;

Grozdje: ohranja vid, zdravi ledvične kamne, pomaga proti raku, pospešuje cirkulacijo, ščiti srce;

Jabolko: ščiti srce, preprečuje zaprtost, zaustavlja drisko, izboljšuje kapaciteto pljuč, podmaže sklepe;

Jagode: pomagajo proti raku, ščitijo srce, krepijo spomin, blažijo stres;

Ječmen: Znižuje holesterol, pomaga proti raku, zdravi diabetes, zaustavlja drisko, zgladi kožo;

Jogurt: ščiti pred čiri, krepi kosti, znižuje holesterol, krepi imunski sistem, izboljšuje prebavo;

Kikiriki: ščiti pred srčnimi boleznimi, pomaga pri hujšanju, zdravi rak prostate, znižuje holesterol;

Kostanj: pomaga pri hujšanju, ščiti srce, znižuje holesterol, preprečuje raka, kontrolira krvni tlak;

Krompir: ohranja vid, izboljšuje razpoloženje, pomaga proti raku, krepi kosti;

Lan: Izboljšuje prebavo, pomaga proti sladkorni, ščiti srce, izboljšuje mentalno zdravje, krepi imunski sistem;

Limona: pomaga proti raku, ščiti srce, kontrolira krvni tlak, zgladi kožo, zdravi skorbut;

Limeta: pomaga proti raku, ščiti srce, kontrolira krvni tlak, zgladi kožo, zdravi skorbut;

Lubenica: ščiti prostato, pomaga hujšati, znižuje holesterol, preprečuje kap, kontrolira krvni tlak;

Mango: pomaga proti raku, krepi spomin, regulira žlezo ščitnico, izboljšuje prebavo, pomaga proti Alzheimerjevi bolezni;

Marelica: preprečuje rak, kontrolira krvni tlak, ščiti vid, preprečuje Alzheimerjevo bolezen, upočasnjuje staranje;

Med: odlično celi rane, izboljšuje prebavo, ščiti pred čiri, krepi energijo, zdravi alergije;

Olivno olje: ščiti srce, pomaga pri izgubi teže, pomaga proti raku, zdravi diabetes, zgladi kožo;

Oreh: znižuje holesterol, pomaga proti raku, krepi spomin, dviga razpoloženje, ščiti pred srčnimi boleznimi;

Paprika: Izboljšuje prebavo, blaži bolečine pri vnetju grla, čisti sinuse, pomaga proti raku, krepi imunski sistem

Paradižnik: ščiti prostato, pomaga proti raku, znižuje holesterol, ščiti srce;

Pesa: kontrolira krvni tlak, preprečuje raka, krepi kosti, ščiti srce, pomaga pri izgubljanju teže;

Pomaranča: krepi imunost, pomaga proti raku, ščiti srce, olajša dihanje;

Pšenični kalčki: pomagajo proti raku debelega črevesa, zaustavljajo drisko, znižujejo holesterol, preprečuje kap, izboljšuje prebavo;

Pšenični kosmiči: pomagajo proti raku debelega črevesa, zaustavljajo drisko, znižujejo holesterol, preprečujejo kap, izboljšujejo prebavo.

Redkev: ohranja vid, ščiti srce, zaustavlja drisko, pomaga proti raku, pomaga pri izgubljanju teže;

Riž: ščiti srce, zdravi diabetes, zdravi ledvične kamne, pomaga proti raku, preprečuje kap;

Slive, suhe: upočasnjujejo staranje, zaustavljajo drisko, krepijo spomin, znižujejo holesterol, ščitijo pred srčnimi boleznimi;

Smokva: pomaga pri hujšanju, preprečuje kap, znižuje holesterol, pomaga proti raku, kontrolira krvni tlak;

Voda: pomaga izgubljati težo, pomaga proti raki, zdravi ledvične kamne , napne kožo;

Zeleni čaj: pomaga proti raku, ščiti srce, preprečuje kap, pomaga pri hujšanju, ubija bakterije;

Zelje: Pomaga proti raku, zaustavlja drisko, pomaga pri izgubljanju teže, ščiti srce, pomaga pri hemeroidih;

VREDNOSTI BAZIČNOSTI ALI KISLOSTI SADJA

Lestvica bazičnosti pri čemer je 4,0 nevralno, 7,5 zelo bazično. Pod 4,0 je kislo. Sadje: ananas 6,5 , avokado 6,0, banane (zrele, če ne ustvarjajo kislost) 6,9, breskve od 5,5-6,0 ( od sorte), citrusi 6,0, češnje 5,0, dateljni suhi 7,0, sveži 6,0, fige 7,0 suhe , 6,0 sveže, grantano jabolko 5,5, grenivka 6,0, grozdje 6,0 grozdje kislo, 5,5 guava, 6,0, hruške 6,0 do 6,5, jabolka 5,5 do 6,0, jagode 5,5, kaki 6,0, kakteje 6,0, kivi 6,0, kosmulje 6,5, kruhovec 6,0, kukvat 6,0, kutine 6,0, limeta 6,0, limona 7,0, lubenica 7,5, maline 5,5, mandarine 6,0, mango 7,0, marelice 6,0, melone 7,0 do 7,5, nektarine 6,0, olive posušene 6,0 - vložene v kisu, olju, slanici so kisle 3,5 , papaja 7,0, pasijonka 6,5, pomaranče 5,5, rozine 6,5, rožiči 5,5, sadje v jagodah, jagodičje 6,0 razen borovnic, slive umeboši 6,5. Sadje, ki ustvarja kislost: borovnice 3,5, brusnice 3,0, slive 3,5 suhe slive 3,5.

NAJBOLJŠI NAČIN UŽIVANJA SADJA

To, da je sadje zdravo, da je polno antioksidantov, da nam daje energijo in balastne snovi, kar izboljšuje prebavo itd., vemo več ali manj že vsi. Kar se tiče tega, kako uživati sadje, pa še marsikdo ne ve, kaj se zgodi, če pojemo sadje po obroku. Na primer, če pojemo najprej rezino kruha, potem pa še sadje, se sadje mešamo s hrano v želodcu in sproži fermentacijo in spremeni v kislino. Samo sadje je namreč lahko in hitro prebavljivo, v kombinaciji s kruhom, pa se njegova prebava zadrži v želodcu, povzroča gnitje in vetrove.

Sadje je najboljše uživati pred obrokom oziroma na prazen želodec. Uživajte sveže sadne sokove, ki jih ne pogrevajte. Ne jejte kuhanega sadja, ker je najboljše surovo, ker ohrani največ vitaminov. Boljše je, če uživamo cel sadež, kot pa sam sok. Sok pijmo po požirkih, ker se mora v ustih pomešati s slino. Vsak tretji dan jejte samo sadje. Na ta način boste telo očistili toksinov. Tudi 3 dnevne sadna kura vas bo pomladila in osvežila.

Pa še nekaj lastnosti posameznih sadežev:

Kivi je dober izvor kalija, magnezija, vitamina E in vlaknin. Vsebuje 2 x več vitamina C kot pomaranča.

Jabolko: povečuje aktivno delovanje vitamina C, zmanjšuje možnosti raka na debelem črevesju, srčne in možganske kapi.

Jagode: imajo največjo antioksidativno moč in nas ščitijo pred rakom, zamašenimi žilami, prostimi radikali. V to skupino sodijo še maline, borovnice, robide in češnje. Češnje in ananas preženejo bolečine v stopalih, ki jih imenujejo »Giht« ali »Gaut« v angleščini.

Pomaranče: 2-4 pomaranče na dan nas ščitijo pred prehladi, znižujejo holesterol, topil ledvične kamne, zmanjšuje možnost raka na debelem črevesju.

Lubenica: je najboljša pijača za pogasitev žeje. Vsebuje 92% vode, vitamin C in kalij, glutationa, ki dviguje imunsko odpornost. Vsebuje likopena, ki je pomemben v borbi proti raku.

Papaja: vsebuje največ vitamina C. Papaja vseuje karotin in dobro deluje na naš vid.

Dinje: imajo pleg malin največ antioksidantov med sadjem, med zelenjavo pa česen.

Po obroku nikdar ne pijte hladne vode, ker to lahko povzroča raka. Hladna voda namreč učvrsti maščobe, ki ste jih pojedli, kar bo upočasnilo prebavo. Ko ostavki reagirajo s kislino, se hitreje absorbirajo v črevo kot pa čvrsta hrana in se bodo naložili kot ostanki v črevesju. Po obroku je najbolje piti toplo juho ali toplo vodo. Zato Kitajci pijejo topel čaj.

POMARANČA (Citrus x sinensis)

Družina : rutičevke

Učinkovine: C vitamin, vitamini B skupine, beta karoten, flavonoidi, kalcij, magnezij, silicij, sadne kisline.
Pomaranče delujejo čistilno na telo, njihov učinek po prebavi je bazičen, čistijo sečne in prebavne poti, krepijo sluznice in pospešujejo izločanje sluzi. Povečujejo koncentracijo oz. zbranost, krepijo vezno tkivo in , tanjšajo maščobne obloge. Privoščimo si kuro, ko 2-3 dni uživamo samo pomaranče. Razpoloženje in počutje se nam bo zelo izboljšalo.
Značaj: seviljske pomaranče ( C aurantium): kisel, grenak, hladen. C. reticulata ali pomaranče satsuma: topel, jedek, grenak.
Zdravilne lastnosti: V zdravilstvu se uporabljajo razni deli pomaranče, predvsem lupina nezrelega ploda, listje in cvetje grenke pomaranče. Nezreli plod, ko ga je še samo lupina, je najbolj primeren za izdelovanje galenskih preparatov, ki pospešujejo tek, na primer sirupov, čajev, tinktur in praškov. Na Kitajskem uporabljajo v zdravilstvu tako zrele kot nezrele plodove, a velja , da imajo nezreli plodovi večjo moč. Spodbujajo prebavo, v gibanje spravijo mirujočo enrgijo či. S hlajenjem grla olajšajo izkašljevanje sluzi pri prehladu. Umirjajo živce, zato jih priporočajo pri nespečnosti in šoku. Iz cvetov destilirajo nanfo, to je vodo, ki se uporablja kot dodatek in redčilo za razne preparate. Iz listov se pa pridobiva aromatični kis, ki je podlaga dezinfekcijskih sredstev za ustno votlino in grlo. Lupine neškropljenih pomaranč so odlične v čajnih mešanicah. Kozarec ali dva sveže stisnjenega soka za zajtrk je odlično poživilo za začetek dneva. Pazite, ker je v pomarančnem soku veliko kalija, velika obremenitev telesa a kalijem pa lahko povzroči čezmerno nastajanje histamina. Tako naj astmatike ostanejo pri največ 2 kozarcih pomarančnega soka na dan.

Pomaranča je plod drevesa, ki se imenuje pomaranča ali pomaránčevec. Je plod davnega križanja, verjetno med pomelom in mandarino, a že stoletja uspeva kot samostojno drevo, ki se razmnožuje s potaknjenci.

Pomaranča je poznana v neštetih vrstah, a skoraj vse spadajo v podvrsto Sladkih pomaranč, medtem ko je podvrsta Grenkih pomaranč skoraj neznana.


Sladka pomaranča je priljubljen zimski sadež, ki ga pri nas vsi poznamo. Njegova domovina je Kitajska in baje so ga prinesli v Evropo šele v štirinajstem stoletju portugalski pomorščaki; v literaturi devetnajstega stoletja se še ponekod omenja kot »portugalka«. Stari latinski viri pa dajo razumeti, da so Rimljani poznali pomarančo že v prvem stoletju. Gojili so jo na Siciliji in imenovali so jo »melaranča«, kar bi lahko pomenilo, da je prišla iz Azije po kopnem. Obe teoriji utegneta biti pravilni. Pomaranča je najbrž res zelo zgodaj prišla po karavanskih poteh v Evropo, a se je obnesla le na dovolj topli Siciliji, kjer je pa kultura obtičala. Šele po stoletjih so jo podjetni Portugalci razširili po vsem svetu. Danes je to najbolj razširjen agrum na svetu in se prideluje v neštetih varietetah. Nekatere so rumene (taroko, bionda), druge rdeče (moro, sanguinela), nekatere večje in lepše, druge bolj skromnega videza in tanjšega olupka, a bolj sočne in zato primerne za sokove. Samo v Italiji se preko dvajset varietet goji za namizno sadje in prav toliko drugih za sokove. Drugod po svetu so sicer vse te varietete znane in gojene, a vsako področje ima tudi veliko svojih posebnih varietet. Zanimivo je, da povsod v Evropi bolj cenimo rdeče pomaranče, medtem ko imajo Angleži in Amerikanci raje rumene. Vsekakor se vse sladke pomaranče uporabljajo sveže; edini industrijski poseg na sadežih je pridobivanje sokov s kratko zapadlostjo, čigar stranski produkt so semena, ki so uporabna za pridobivanje olja.

Pomaranča je do 12 metrov visoko drevo s podolgovatimi mesnatimi listi in popolnoma belimi cvetovi. Mladi poganjki so vedno zeleni, nikoli rdečkasti. Plodovi so okrogli, tipično oranžne barve bodisi v olupku kot v notranjosti. Značilna hrapavost olupka se omenja tudi v zvezi s popolnoma tujimi pojmi; govorimo na primer o »pomarančno hrapavi koži« v dermatologiji in o »pomarančno hrapavih površinah« v gradbeništvu in soboslikarstvu. S pomarančnimi cvetovi (danes zgolj umetnimi) ponekod izdelujejo poročne venčke in krasijo cerkve ob porokah, kar naj bi spominjalo na nevestino devištvo.

Grenka pomaranča je bolj trpežna od sladke, zato agronomi po navadi cepijo nanjo vse nove varietete, večkrat pa tudi že obstoječe, da s tem utrdijo določene kvalitetne lastnosti. Doba mirovanja pomaranče traja samo tri mesece, zato imajo drevesa dovolj časa, da istočasno cvetijo in obrodijo, kar ustvarja posebno prijeten videz. Prvi plodovi so zreli že novembra/decembra, zadnje poberejo nekje v maju. Odraslo drevo nudi okoli 500 sadežev letno.

Pomarančni olupek je zelo važen vir esenc, od katerih so najvažnejše: olje grenke pomaranče, olje sladke pomaranče, pomarančevi terpeni in deterpenirana esenca. Cvetna esenca in petitgrain se pridobivata iz cvetov oziroma listov.

Esenčno olje grenke pomaranče (tudi bigarade) je oljnata tekočina svetlo rumene ali oranžne barve, ki se pridobiva iz olupkov grenkih pomaranč. Je grenkega okusa in delno topljivo v alkoholu. Sestavljeno je v glavnem iz limonina. Zbuja tek in pospešuje prebavo. V industriji se včasih ponareja s terpeni.

Esenčno olje sladke pomaranče ali portugalska esenca je tekočina rumeno-oranžne barve, sladkega okusa in prijetnega vonja, ki se z lahkoto topi v alkoholu. Vsebuje preko 90% limonina. Uporablja se predvsem za izdelavo parfemov in likerjev, a je običajno ponarejeno z esenčnim oljem grenke pomaranče ali limone in s terpeni.

Cvetna esenca ali neroli se pridobiva iz samih cvetov in je razumljivo zelo dragocena. Uporablja se za kvalitetne parfume, a je večkrat ponarejena. Pomirja, učinkuje proti depresivnosti in kronični diareji, ne draži kože in počenih ven. Eno do dve kapljici dodamo kremi za obraz pri vseh težavah s kožo. Če dodamo nekaj kapelj olja olju za masažo 10 ml mandljevemu olju, učinkuje pomirjujoče na živčevje in prebavila.

OPOZORILO: Če nimamo na voljo bio pomaranč-lupin raje ne uporabljajo, ker so obdelane s konservansi in vsebujejo veliko pesticidov. Nosečnice naj ne uživajo grenkih pomaranč, ker lahko povzročijo krčenje maternice.

http://sl.wikipedia.org/wiki/Pomaran%C4%8Da
Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994

DATELJNI (Phoenix dactylifera)

Družina: palme

Učinkovine: sladkorji, kalij, fosfor, magnezij, železo, vitamini B skupine.

Zdravilne rastline: Pospešujejo presnovo, urejajo prebavo in pomagajo pri težavah z dihali. V večjih količinah zaradi čistilnega učinka pospešujejo izločanje sluzi iz zamašenih sinusov. Piti moramo dovolj tekočine še posebej sveže stisnjen sok citrusov in korenčka.V arabskem svetu so tudi prepričani, da redno uživanje dateljnov varuje pred rakom. Zaradi velike količine sladkorjev delujejo pomirjevalno, aminokislina triptofan, ki sodeluje pri nastanku spalnega hormona melatonina in hormona ugodja serotonina, pa poskrbi za boljši spanec.

Slastni puščavski plodovi so najboljša naravna sladkarija, ki vsebuje celoten paket hranilnih snovi, in ne le praznih kalorij. Založili vas bodo z obilo energije, saj so bogati z naravnimi sladkorji. Ti so v kombinaciji s kalijem, fosforjem, mag­nezijem, železom, vitamini B-kompleksa in vlakninami zares odličen prigrizek tudi za vse športnike in rekreativce.

Polnjeni sveži dateljni

Polnjeni sveži dateljni so manj sladki, z lahkoto razpolovimo, odstranimo koščico in namesto nje vstavimo košček suhega sadja, orehovo jedrce ali mandelj. Enako lahko postopamo s suhimi dateljni, le da polovice najprej napolnimo z (sirom)Moscarpone in vanj vstavimo še mandelj. Odlična kombinacija.

Vir: Dario Cortese: Sadje moč naravne hrane

http://www.aktivna.si/prehrana/za-aktivne/dateljni_najboljsa_sladkarija-16111.aspx

Sliva (Prunus domestica)

Druga imena: Domača češplja, požegača, madžarka, bistrica. Je stara lokalna sorta in že samo v Sloveniji obstaja veliko ekotipov.
Družina: rožnice
Učinkovine: Slive vsebujejo več antioksidantov kot katerokoli drugo sadje, beta karoteni, vitamini B skupine, C, pektini, flavonoidi, baker, cink. Hranilna vrednost: 100 g sadja ima približno 40 kalorij.
Zdravilne lastnosti: Slive veljajo za hrano za živce, odvajajo vodo, svetujejo jih pri protinu, revmatičnih obolenjih. Najbolj znano je njihovo delovanje na prebavo.

Divje slive so rasle v Aziji že vsaj pred 2000 leti. Prvi so jih pridelovali Sirci, kasneje pa tudi Rimljani. Križarji so sadež prinesli v Evropo.

Obstaja več kot 2000 različnih vrst sliv, ki zorijo od poletja do jeseni. Razlikujemo med tremi večjimi skupinami: evropskimi, japonskimi in zahodno azijskimi slivami. V trgovinah prodajajo približno ducat različnih vrst sliv. Plodovi slive so lahko veliki in okrogli do majhni in ovalni, po barvi pa od vijoličasto rdeče do rdečerumeno pikčaste. Meso sadeža je oranžno ali rumeno, večinoma sočno, po okusu pa je lahko sladko (namizne slive) ali rahlo kiselkasto (slive za kuhanje).

Domača sliva: Rast dreves je srednje bujna in najprej precej pokončna. Je samooplodna sorta, ki cveti pozno in je odporna proti pozebi. V rodnost vstopi pozno, nato pa obilno rodi. Plodovi so zelo drobni, podolgovati, z drobno kožico. Kožica je modre do modrovijolične barve s sivim poprhom, meso pa je zlato rumene barve. Je cepka. Meso je sočno, sladko kislega okusa, zelo aromatično. Zori v sredini septembra. Primerna za predelavo in svežo porabo.

Slive so zelo občutljive, zato moramo biti pri nakupu pozorni na to, da so čvrste in napete, da so na pritisk mehke (ne smejo pa biti gnile) in da imajo barvo, ki je značilna za posamezno vrsto. Slive morajo vedno prijetno dišati. Namizne slive lahko zaradi njihovega sladkega mesa uživamo sveže, medtem ko so slive za kuhanje bolj suhe in kisle, zato so idealne za pripravljanje sadnih kolačev in tort. Izredno okusne so tudi marmelade, kompoti in želeji iz sliv. V Srednji Evropi iz sliv pripravljajo močno žganje. Slive so zelo primerne za zamrzovanje. Sadeže razpolovimo, odstranimo koščico, jih položimo na krožnik in zamrznemo. Nato damo sadeže v zamrzovalno vrečko, ki jo dobro zapremo. Slive so primerne tudi kot dodatek k prekajeni šunki, perutnini, jagnjetini in govedini.

Slive zorijo zelo hitro in prav tako hitro postanejo prezrele. Shranjujemo jih v hladilniku.

http://www.spar.si/spar/prehranadanes/sadjeinzelenjava/sadje/slive.htm
http://www.sadjarstvo.com/Izbrane_sorte_sliv.php
Dario Cortese: Sadje moč naravne hrane

MARELICE (Prunus armeniaca)

Družina: rožnice
Učinkovine: Marelice vsebujejo od vseh vrst sadja največ provitamina A (karotin). Med ostalimi sestavinami je treba omeniti tudi visoko vsebnost vitaminov B1, B2 in vitamina C, kot tudi mineralov kalija, kalcija, fosforja in železa. Poleg tega vsebujejo marelice veliko sadnih kislin, predvsem jabolčne in citronske kisline. Hranilna vrednost: 100 g mesa sadeža ima 54 kalorij/306 kJ.
Zdravilne lastnosti: sadeži večne mladosti, obnavljajo celice, večajo odpornost, varujejo pred prostimi radikali, spodbujajo delovanje jeter, izboljšujejo kri. Vsebujejo tudi baker, ki je nujno potreben za absorbcijo železa. Uživanje marelic polepša kožo, lase, nohte. Zaradi velikih količin beta karotena ostrijo vid v mraku in ponoči ter dobro vplivajo na sluznice. Pomagajo pri boleznih dihal, pospešujejo prebavo. 200 g svežih marelic pokrijemo dnevne potrebe organizma po karotinu, ki je potreben za dober vid, delovanje presnove ter za zdravo in napeto kožo.

Marelice izvirajo iz Kitajske. V Evropo jih je prinesel Aleksander Veliki. Marelice spadajo v družino koščičastega sadja in imajo hrapavo do žametasto lupino. Barva lupine in mesa sadeža je svetlo rumena do oranžna. Na tisti strani sadeža, ki je obrnjena proti soncu, se pogosto pojavijo rdečkaste lise od sonca. Meso sadeža je sočno, rahlo kiselkasto in izredno prijetnega okusa.

Zaradi intenzivne kisline so marelice idealne za kuhanje marmelade, pa tudi kot priloga k divjačini, piščancu ali jedem s curryjem. Zelo okusne so tudi v kompotu ali kot nadev za kolače.

Marelice lahko hranimo v hladilniku nekaj dni, najbolje v plastični vrečki. Najboljše pa je, če jih
porabimo čim prej. Potrgani sadeži naknadno ne zorijo več, temveč le venijo in izgubljajo aromo.
Glavna sezona marelic je julija in avgusta.

Vir: http://www.spar.si/spar/prehranadanes/sadjeinzelenjava/sadje/marelice.htm
Dario Cortese: Sadje naravna moč hrane

BRESKEV (prunus persica)

V zdravilne namene se uporablja listje in lubje breskve. pomaga pri težavah s prebavnim traktom, pri vnetju črevesne sluznice. Tradicionalno se uporablja pri oslovskem kašlju in bronhitisu. Lubje nabiramo spomladi z mladih dreves, liste pa na začetku ali sredi poletja. Iz njih ali lubja pripravimo poparek tako, da 2 žlički droge prelijemo s skodelico vrele vode in namakamo 10 minut. Pijemo 3 krat na dan.

Vir: David Hoffmann: Zelišča: celostno zdravljenje

NEŠPLJA (Mespilus gremanicus)

"Nešplja je listopadno drevo ali grm in je sorodnik hrušk in jabolk. Raste do šest metov visoko in ima močne usnjate liste z rahlim poprhom na spodnji strani. Drevo cveti od maja do junija in ima cvetove, podobne velikim jabolčnim ali cvetovom kutine. Plodovi so okrogli s premerom dva do pet centimetrov. Imajo rjavo lupino in svetlo meso. Njihova značilnost je, da imajo zelo veliko muho, ki je ostanek cvetišča. Plodovi dozorijo oktobra ali novembra. Njihova posebnost je, da zreli še niso užitni, ker imajo preveč taninov. Ti se razgradijo šele po jutranjih zmrzalih, ki povzročijo tvorbo sladkorja in mehčanje mesa. Plodno meso spremeni barvo iz bele v rjavkasto in postane kašasto. Tako omedeni plodovi imajo poseben, rahlo eksotičen okus. Nešplje lahko naberemo tudi trde in jih pustimo na prostem, da se zmedijo.

Za urejanje prebave
Neugledni sadež, ki je zrel videti tak, kot bi bil že gnil, vsebuje do 20 odstotkov sladkorjev, sadne kisline, veliko pektina in nekaj čreslovin. Vsebuje tudi sorbitol in vitamin C. Plodove uživamo sveže ali pa iz njih naredimo marmelado, čežano ali sok. Včasih so z njimi pripravljali tudi sadno vino in žganje. Nešplje lahko uživamo kot sadje ali pa si z njimi pomagamo pri nekaterih zdravstvenih težavah. Omedeni plodovi so rahel laksans, kar pomeni, da olajšajo izločanje blata. Urejajo prebavo in pospešijo izločanje vode iz telesa ter ugodno delujejo na črevo. Neomedene plodove in liste so nekdaj uporabljali proti driski, ker krčijo tkivo, pa tudi za izpiranje ran in udarnin. Kadar je primanjkovalo skorje kininovca, so za zdravljenje malarije preizkušali tudi skorjo nešplje. V nekaterih zeliščnih knjigah lahko najdemo navodila za uporabo semen nešplje za odstranjevanje ledvičnih kamnov. Danes tako uporabo za samozdravljenje odsvetujejo, ker semena nešplje vsebujejo tudi strupeno ciaonovodikovo kislino. Nešpljev les spada med čislane vrste lesa in je primeren za izdelavo drobnih lesenih predmetov in okraskov, držajev in za intarzije. Je žilav, vendar elastičen. Nešplja je med cvetenjem srednje dobra paša za čebele.

Čislana že v antiki
Zlata leta nešplje so bila v antiki in kasneje v srednjem veku. Nešplja izvira z območja Perzije in so jo v Evropo prinesli grški trgovci. Nešplje so Rimljani sadili v bližini svojih garnizonov in jih uporabljali za prehrano. Vedeti moramo, da jabolka takrat še niso bila tako močno razširjena kot danes. Kako so jo čislali v srednjem veku, pove podatek, da je bila uvrščena med sadna drevesa, ki jih je Karel Veliki v svoji okrožnici Capitulare de vilis velel gojiti v svojih deželah.Nezahtevno drevo raste na večini podlag, vendar ima najraje vlažno in odcedno prst. Najbolje uspeva na sončni legi. Nešpljo težko vzgojimo. Seme ima namreč močno lupino, ki ji pridejo do živega šele nizke temperature dveh zim. Za domačo rabo lahko seme namočimo v toplo vodo za 24 ur in ga nato posejemo v lonček, ki ga pustimo zunaj dva do tri mesece. Nekateri priporočajo, da seme izrežemo še zeleno, ko še ni razvilo debelejšega ovoja. Koreninjenje potaknjencev je zamudno in pogosto neuspešno. Zaradi teh težav in zato, ker je manj okusna kot jabolka in hruške, je nešplja po krivici zapostavljeno uporabno sadno drevo, ki je včasih skupaj s tepkami dopolnjevalo izbor sadja malih kmetij. " Vir: Nešplja - pozabljeni sadež" http://www.preberi.si/content/view/838061/9/#ixzz0BeMccldh

Sveta Hildegarda je nešpljo priporočala, da zaužijemo 3-5 nešpelj na dan ali pa več žlic marmelade, ali čežane iz nešpelj. Pomagajo pri čiščenju krvi, so dodatno zdravilo pri pomanjkanja železa, slabokrvnosti, obolenja kostnega mozga in bezgavk.

HRUŠKA (Pyrus communis)

Hruška je do 16 m visoko drevo s pokončnimi vejami. Deblo doseže do 60 cm premera, lubje ima sivkasto-rjave barve, skorja je razpokana, številne vejice- mladike imajo na koncu trnate zaključke. Listi so zgoraj gladki, temnozeleni, spodaj pa bledi, fino dlakavi.

Sveta Hildegarda je priporočala pri migreni, glavobolu, asmatičnosti, za čiščenje krvi, za čiščenje telesnih sokov, razstrupljanje telesa sledeč recept hruškovega medu: 28 g štrbenčevega pahu ali prahu iz koromačevih korenin, 26 g galgantovega prahu, 24 g sladkega korena v prahu, 22 g prahu iz listov homulice, vse temeljito premešamo. Vzamemo 5 velikih hrušk, 250 g cvetličnega ali gozdnega medu, 2 jedilni žlici opisanega praška. Postopek: neolupljene hruške narežemo na 4 dele, odstranimo peške, kuhamo v vodi, dokler se ne zmehčajo. Vodo odlijemo in hrušk zmečkamo v čežano. Medtem med zmehčamo v vodni kopeli. Medu dodamo 2 jedilni žlici omenjenega praška. Mešanici zeliščnega praška in medu dodamo še čežano in vse dobro premešamo. Med natočimo v kozarce in shranimo v hladilnik. Hruškov med uživamo 3 krat dnevno, zjutraj na tešče 1 žličko, po kosilu 2 žlici, zvečer v postelji 3 žlice. Terapijo s hruškovim medom izvajamo 2-3 mesece. Sveta Hildegarda pravi, da migrena lahko izgine po eni sami terapiji s hruškovim medom, če se hkrati izogibamo živil (jagod, breskev, sliv). Sv. Hildegarda pravi, da so sledeča živila škodljiva za človeka, saj nam v telesu tvorijo preveč slabih sokov , odvečnih snovi. Pravi, da naj bi se vedno izogibali sledečim jedem : jegulja, jagode, borovnice, losos, leča, breskve. nektarine, slive, por, svinjina.

MOKOVEC (Sorbus aria)

Družina: rožnice
Učinkovine: vitamini
Zdravilne lastnosti:plodovi učinkujejo proti driski in vnetjem sluznice

Mokovec je listopadno drevo iz družine rožnic, ki uspeva tudi v Sloveniji najbolj pogosto v gozdovih Gorjancev. Raste v zmernem podnebju, najraje na apnenčastih tleh do 1600 metrov visoko. Drevo ima močan koreninski sistem, doma je v Evropi, razmnožuje s semeni, ki lahko vzkalijo tudi po dveh letih, za razširjanje pa poskrbijo ptice, ki zobljejo zrele jagode.

Mokovec gojijo predvsem kot okrasno drevo, ponekod pa tudi zaradi plodov, iz katerih kuhajo žganje. Mokovec zrase od 12 do 15 metrov v višino in je pogosto nepravilne rasti.
Cvetovi mokovca so dvospolni, združeni pa so v bela, grozdasta socvetja, ki so prekrita s puhom. Drevo je žužkocvetka, kar pomeni, da je v cvetovih cvetni prah in pelod. Plodovi, ki nastanejo iz oplojenih cvetov so majhne rdeče ali oranžne jagode, ki so užitne. Meso teh plodov je rumeno, meso sladkastega okusa. Nabiramo jih v prvih jesenskih dneh, ko se zmehčajo. Odrežemo cele skupine plodov, s pecljev pa jih poberemo šele pred uporabo. V hladilnik se s peclji dobro ohranijo po teden ali več. Za zimo jih posušimo ali zamrznemo.

Mokovec, natančneje navadni mokovec ima na zgornji strani liste temno zelene in bleščeče, po spodnji pa gosto pokrite z dlačicami. Bleščeča povrhnjica odbija močno sončno pripeko, svetla polst na spodnji strani pa liste varuje pred izgubo vode. Raste, počasi, a je trdoživ. Spodnja stran listov je bela kot moka, in ko poleti ob pobočjih piha vzgornik, po privzdignjenih belih listih mokovec že na daleč opazimo. A ni zaradi mokaste beline listov mokovec mokovec. Ime je dobil zaradi plodov. Do prve slane so rdeči plodovi čvrsti. So pustega in mokastega okusa, če niso dovolj zreli so trpki. Po slani se plodovi zmehčajo in malo osladijo. Vendar plodovi mokovca hitro odpadejo, še tudi nezreli, zato je bolje, da jih naberemo vse, tudi oranžne, ki niso dovolj zreli, a jih zato pustimo v košari v hiši, da se osladijo. Mokovec je bližnji sorodnik jerebike.

Iz polodov mokovca je mogoče nakuhati žganje s sadnim vonjem. Lahko pa plodove namočimo v žganje in putimo vsaj 3 tedne. Iz plodov mokovca pripravljamo marmelade in želeje po enakem postopku kot iz jerebike . Pest plodov skupaj z drugim sadjem skuhajte v kompot. Za takojšnjo porabo jih pretlačimo v kašo skozi sito, da odstranimo pečke, ki jih lahko uporabimo za kompot kot dodaten okus.

Ko so bili hudi časi lakote so ljudje plodove so nabirali, jih na peči (ali v ohlajajoči se peči) posušili in suhe zmleli v moko. Kot primes krušni moki ali celo njen nadomestek so iz mokovčeve moke pekli sladkast kruh. Zato je mokovec pravzaprav v resnici dobil ime mokovec.

Naribana jabolka s kašo iz mokovca

Mokovčeve plodove zmečkamo z malo vode in pretlačimo skozi sito. Za vsako osebo potrebujemo 2-3 žlice kaše, 2 jabolki in sok pol limone. Jabolka naribamo i n zmešamo s kašo in limoninim sokom. Po okusu sladkamo, okrasimo in posipamo s cimetom. Namesto jabolk lahko uporabimo hruške ali kutine.

Opozorilo: V plodovih so pečke, za katere je bolje, da jih izpljunemo, saj v vsebujejo amigdalin, ki je v večjih količinah strupen. Amigdalin je tudi v pečkah jabolk, hrušk in drugih gojenih sorodnikov mokovca.

Viri: Matjaž Mastnak, Nedelo z dne, 23. 9. 2007

Mokovec, v Total, 21.9.2007 str.16

slika 1. http://sl.wikipedia.org/wiki/Mokovec

slika 2 plodovi Alenka Mihorič na http://galerija.foto-narava.com/displayimage.php?pos=-22200

Dario Cortese: Sadje moč naravne hrane

ČEŠNJA (Prunus avium L.)

Na nobenem vrtu ne bi smela manjkati jablana in češnja. V zdravilne namene nabiramo plodove in peclje. Češnje so zaradi majhne količine maščob, soli in beljakovin zelo priporočljive za diete pri srečnih boleznih, boleznih obtočil, ledvičnih boleznih, protinu in revmatizmu. Češnje dajemo srčnim bolnikom v obliki kompota. Celo sladkorni bolniki jih lahko uživajo v manjših količinah. Češnja je diuretik. Iz posušenih pecljev kuhamo prsni čaj, ki pomaga pri izkašljevanju.

Učinkovine: 15 % sladkorjev, silicij, železo, kalij, kalcij, magnezij, fosfor, vitamini B, C, barvila.

Zdravilne lastnosti: čistijo telo, saj vzpodbujajo jetra, ledvica, razgibajo črevo in pomagajo pri iuzločanju
. Pomagajo proti zaprtju. Redno uživanje češenjevega soka pomaga proti artritisu, revmatizmu in protinu, ker s sklepov odplavlja nekopičeno sečno kislino. Češnje krepijo vezno tkivo v telesu in lovijo proste radikale.



Čaj iz češnjevih pecljev: posušene peclje en dan namakamo v vodi, da se zmehčajo, nato jih sesekljamo. Na 1 liter zasipamo eno prgišče pecljev. Popijemo 3-4 skodelice na dan. Posušene peclje lahko hranimo več mesecev. Enako uporabljamo višnjo, ki je kot diuretik še bolj učinkovita.



Češnjeve pečke, jedrca: Z njimi preganjamo gliste. Poleti zbiramo češnjeve pečke, jih posušimo in shranimo v kozarcih. Pri sumu, da imajo otroci gliste moramo 30-40 posušenih češnjevih jedrc namočiti v čistem vinskem kisu in pustiti 2 dni, da nabreknejo. Nato odlijemo kis, jedrca pa shranimo v kozarcu v hladilniku. Otrokom dajemo 4-5 krat na dan po 2 nabrekli jedrci. Za majhne otroke pa po eno jedrce 4 krat na dan, vendar nikdar več kot 10 jedrc na dna. Jedrca dajemo 2 tedna, prekinemo za en teden in ponovimo. Po mesecu ali dveh zaradi gotovosti učinkovitosti , postopek ponovimo.

Vir: Dario Cortrese: Sadje-moč naravne hrane
Wikipedija

BRUSNICA (Vaccinium vitis-idaea)

Druga imena:belka, gorenk, matejk, močnica, rdeča borovnica, rdeča črnica, rdeča malenca, samoničje, gamzelišče, grantnik, kopišnica, močnica, samonika.

Družina:vresovke
Zdravilne učinkovine: arbutin, čreslovina, grenčine, vitamina A in C, erikolin. V jagodah pa: jabolčna, citronska, ščavna in jantarjeva kislina, pektin, vitamini A,B, C, kalij, magnezoj, kalcij, železo, jod.
Zdravilne lastnosti: proti boleznim mehurja, proti protinu in sklepnemu revmatizmu.

V listih brusnice je veliko arbutina, ki odlično deluje na vse vrste obolenj mehurja: katar, vnetja, pesek, krče, zadrževanje urina, nagnjenost k močenju postelje. Liste nabiramo jeseni, ko so sadeži zreli. Iz listov napravimo prelitek tako, da 2 čajni žlički posušenih listov prelijemo z veliko skodelico vrele vode. Topel in nesladkan čaj pijemo trikrat dnevno.

Prvi ameriški zdravniki so uspešno uporabljali zdrobljene brusnice za zdravljenje tumorjev in ran. Zato ni bilo presenečenje, ko so dandanašnji zdravniki odkrili, da brusnice vsebujejo obilne zaloge tega antioksidantskega vitamina. Pred kratkim so izraelski raziskovalci odkrili, da so sestavine v brusničnem soku zelo učinkovite proti raznim kužnim bakterijam, ki se prilepijo na zobe in povzročajo gingivitis in bolezni dlesni. Odkrili so tudi, da brusnični sok lahko razkuži urin, kar je dobro za vse, ki trpijo za inkontinenco.

Iz sadežev pripravimo okusno marmelado, ki ima prav tako zdravilne učinke. Sveže jagode so odlično sredstvo proti temperaturi, driski, pljučnim krvavitvam. Iz sadežev lahko skuhamo okusen kompot, ki čisti kri in razkužuje. Džem je odličen dodatek divjačini. Palačinke so odlične, če jih namažemo z brusnično marmelado ali džemom. S svežimi sadeži zdravimo skorbut.

OPOZORILO: Sadežev borovnic ne smejo uživati tisti, ki so nagnjeni k ledvičnim kamnom, ker vsebujejo sadeži oksalne kisline, ki vplivajo na hitrejšo tvorbo kamnov. Vsekakor se priporoča zmernost pri uživanju, velika količina pomeni 2-3 skodelice ali več naenkrat.

Viri: http://vitamini.finechance.com/brusnice.htm
http://sl.wikipedia.org/wiki/Brusnica
Ančka Tomšič: Sto slovenskih stez do zdravja
Jurgen Saupe: Naravni zdravnik
Janez Kromar: Zdravilne rastline
Dario Cortese: Sadje moč naravne hrane

BOROVNICA (Vaccinium myrtillus L.)

Druga imena: navadna borovnica, borovje, črna jagoda, črnica, risnica

Značaj: kisel, mrzek, suh, stiskajoč

Družina: vresovke

Učinkovine: čreslovina, hidrokinon, mirtilin, arbutin, drugi glikozidi, pektin, v plodovih vitamin C, pektin, čreslovine, sladkorja, jabolčne, citronske, ščavne in jantarjeve kisline.

Zdravilni učinki: proti sladkorni bolezni, revmatizmu, proti slabemu vidu in "puščajočim" kapilaram. Jagodam so v preteklosti pripisovali, da hladijo, zato so jih priporočali v primerih, ko je potrebno iz telesa odpraviti presežke koleričnega razpoloženja. Sok ozdravlja ustne bolezni, zdravi katar v grlu. Z rednim uživanjem soka preženemo gliste. Posušene jagode vsebujejo veliko naravnega aspirina.

Liste borovnice je treba nabirati preden plodovi dozorijo (julija), ker potem iz njih izgine mirtilin, ki znižuje sladkor v krvi. Iz listov pripravljen čaj pospešuje izločanje urina, zato pomaga pri vnetjih ledvic, mehurja pri protinu in revmatičnih obolenjih. Plodove borovnice priporočajo pri težavah z venami, limfnimi žlezami (mezgovnicami) in za krepitev kapilarnih sten, saj dokazano zmanjšujejo prepustnost kapilarnih sten. Varujejo telo pred prostimi radikali. Plodovi so uspešni pri težavah z vidom in sicer pri "kurji slepoti" oziroma pomagajo prilagoditvi očesa na temo. Klinične raziskave so potrdile uspešnost s kombinacijo plodov in vitamina E proti sivi mreni pri starejših ljudeh. Posušene borovnice so se od nekdaj uporabljale proti driski in vnetju prebavil.

Čaj: Vzamemo jedilno žlico droge in skodelico vrele vode, ki jo prelijemo čez liste. Mirovati pustimo 10 minut. Pijemo nesladkanega po požirkih, dve skodelici na dan prvo eno uro pred jedjo, drugo eno uro po jedi. Čaj pomaga pri prej naštetem in oslabelosti mehurja v starosti.

Sveže plodove uporabljamo kot kašo, sok, vino ali surove. Učinkujejo proti želodčnim in črevesnim ter prebavnih motnjah. Sok uporabljamo za grgranje pri vnetju grla. Posušene in prekuhane borovnice učinkujejo proti driski, trebušnemu tifusu, hemoroidom, ustni gnilobi, aftam in slabemu ustnemu zadahu.

Kuhano vino: 1 liter rdečega vina, 1/2 litra vode, pest posušenih borovnic, košček cimetove skorje, 4 žlice sladkorja ali medu. Vse naštete sestavin skupaj kuhamo, ko zavre, pa še 5 minut. Pustimo stati še približno 10 minut, da se ohladi primerno za uživanje.

Presna torta z borovnicami ali gozdnimi sadeži:
150 g datljev razkoščičimo in namočimo za 8 ur. Prav tako namočimo 250 g indijskih oreščkov. Oboje odcedimo. Datlje damo v multikraktik in jih zmeljemo z dodamo žlico vode v pasto. Dotresemo še 200 g mletih lešnikov, pregnetemo. To testo položimo v pekač za torte, ki ga obložimo s peki papirjem. Testo potlačimo po dnu pekača. Indijske oreščke damo v multipraktik in zmeljemo v kremo. Kremi dodamo 250 g borovnic ali mešane gozdne sadeže, 3 žlice javorjevega sirupa, 100 g kokosove maščobe, 1 žlico limoninega soka. Nadev razporedimo po testu. Vse skupaj  postavimo v hladilnik čez noč, da se strdi. Preden postrežemo okrasimo z nalistanimi mandlji in svežimi godnimi sadeži. 
 

OPOZORILO: Borovničinih pripravkov ne uživajte, če jemljete zdravila proti strjevanju krvi. Nosečnice in doječe matere naj se borovnicam izogibajo. Prav tako od inzulina odvisni bolniki ne smejo piti pripravkov brez nadzora strokovnega zdravnika oz. zdravilca.

Viri: Naravna zdravila, MK ; 2007

Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994

Irena Andrini: Najboljši recepti za presne jedi, 2000
Petra Kavšek:Gozdna kuhinja, 2013

JAGODNJAK, JAGODA RDEČA (Fragaria vesca)

Druga imena: gozdna jagoda, gozdni rdeči jagodnjak, prava rdeča jagoda, smokvica, troskva,trstek.
Dužina: rožnice
Značaj: hladen, vlažen, sladek, kisel.
Učinkovine: čreslovine, eterična olja, flavoni, rudninske snovi.
Zdravilne lastnosti: stsika in krči tkivo, celi rane, odvaja, spodbuja izločanje urina, krepi delovanje jeter.

Litje in koreninice pospešujejo izločanje seča in pomagajo k pravilnemu delovanju vranice. Jagode vsebujejo precej železa, zato so jih od nekdaj priporočali pri slobokrvnosti, medtem ko salicilna kislina učinkuje na jetra in ledvica, pomaga proti revmi in protinu. Jagodam pripisuje čudežno ozdravljenje od hudega protina botanik Carl Linne, ki jih je užival ogromne količine namesto vsake druge hrane, dokler niso bolečine popolnoma minile. Pisatelj La Fontenelle pa je jagodam pripisal to, da so mu pomagale dočakati 100 let. Zaradi čistilnih lastnosti jagod lahko povzročijo blage alergije, srbečice na koži, ko se telo čisti. Lahko jih uživajo tudi diabetiki. Jagode znižujejo krvni tlak. Izkušeni zeliščarji priporočajo mesečno kuro z jagodami, vsak dan pa moramo pojesti 400 do 700 g jagod, v dveh obrokih. Jagodne kure odpravljajo zaloge sečne kisline iz telesa, kar izboljšuje stanja pri artritisu, revmi, protinu. Učinkoviti so tudi jagodni čaji. Čaj pripravimo tako, da 30 g suhih listov in zdrobljenih korenin damo prekuhat v liter vode. Naj nas ne prestraši da se urin obarva rožnato. Prevretek iz korenin in listja pomaga pri vnetju jeter, zlatenici, čisti ledvica ter mehur.

Listje jagod v čaju pomaga proti diareji. Iz pesti svežih listov naredimo prevretek v litru vode in pustimo vreti 5 minut. Pijemo nesladkano cel dan. Deluje tudi pri vnetju ustnih sluznic in ustne votline v kombinaciji s skuhimi koreninami. Jagodni lisit so okusni v zimskih čajnih mešanicah.

Čaj iz posušenih listov v kombinaciji z malinovimi listi, marjetico, ribezovimi listi pomaga pri živčnem mehurju in nehotnemu uhajanju urina.

Jogurtov sladoled iz gozdnih jagod za slabokrvne, nervozne otroke, rekonvalescente. V mikserju zmešamo kozarček jogurta, jogurtov kozarček ( za merico) rdečih gozdnih jagod, pol kozarčka sladkorja in vanilijev sladkor. Zmes damo v posodo in postavimo v zmrzovalnik. Večkrat premešamo, da sladoled ne kristalizira.



Opozorilo: Ljudje, ki imajo rahlo mrzlico, jagod ne smejo jesti.


Dario Cortese: Sadje naravna moč hrane
Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994
Ančka Tomšič: Sto slovenskih stez do zdravja

JABLANA, JABOLKO (Malus cummunis)

Značaj: zreli sadeži: hladen, vlažen, pretežno sladek. Nezreli sadeži in nekatere gojene sorte: hladen, važen, kisel.
Zdravilne učinkovine: sladkorji, sadne kisline, pektin, vitamini A; B; C , rudnine.
Zdravilne lastnosti: Krepčilno, diuretično, protirevmatično, odvajalno, spodbuja prebavo in delovanje jeter, razkužuje.
"Jabolko na dan odžene zdravnika stran", je star pregovor, ki je še kako resničen. Najbolj zdravilna učinkovina poleg vitaminov je pektin. Najboljši pektin na svetu pridobivajo prav iz slovenskih jabolk. Zdravi so sadeži-jabolka ljudsko zdravilstvo pa uporablja tudi liste. Jabolka lahko uživamo kuhana, pečena, v obliki krhljev, sveža, ki so seveda najboljša. Jabolk ne lupimo, če so pridelana brez škropljenja, saj vsebuje lupina do 6 x več vitamina C kot samo jabolko. Uživanje večje količine jabolk vpliva na presnovo, pomaga proti revmatičnih boleznih, proti protinu in poapnenju žil, čisti kri in preprečujejo staranje. Čaj iz lupin (ne škropljenih jabolk ) oslajen z medom, pomirja živce. V kolikor nismo sigurni ali je sadež škropljen ali ne, lupine na hitro blanširamo, da se izločijo morebitna škropiva ali sredstva za konzerviranje sadeža.

Pečena jabolka z medom so dobra proti hripavosti.
Proti driski in črevesnim obolenjem naribamo oz. nastrgamo 3 x na dan po 1 jabolko, pustimo, da meso porjavi in kašo pojemo. Zreli plodovi vsebujejo veliko A, B in C vitamin, veliko sadnih kislin, čreslovine, sadni sladkor, mineralne snovi.

Jabolčni kis: jabolka narežemo na krhlje, jih damo v kozarec s širokim vratom ter napolnimo z mlačno vodo, postavimo na sonce, kjer naj stoji teden, dva. Ko se na površini naredi klobuk, kis že lahko uporabimo. To je postopek za majhne količine kisa. Kadar začutimo, da se nas loteva prehlad, uporabimo jabolčni kis, med in prilijemo toplo vodo. Napitek bo okrepil naš imunski sistem.

Pri migeni in ostalih organskih glavobolih je odlično zdravilo olje jabolčnih popkov. Po sveti Hildegardi ga pripravimo tako, da naberemo še neodprte popke ne škropljenih jablan, damo jih v steklenico s širokim vratom in prelijemo z olivnim oljem tako, da je olje vsaj za prst nad popki. Kozarec postavimo za 3-4 tedne na sonce. Olje vsake toliko časa malo pretresemo. Na kocu olje precedimo brez stiskanja in shranimo. Da bi izboljšali okus, lahko dodamo nekaj kapelj (2-4) rožnega olja. Rožno olje okrepi delovanje vseh zdravil, hkrati pa izboljša okus. 4- 6 tednov uživamo jabolčno olje po žlico zjutraj in zvečer in si ga vtirati na boleče mesto glave. Če se nam upira piti olje, potem si ga samo vtirajmo, saj je možno, da se nam upira intuitivno, ker imamo zastoje v delovanju žolča. Pred spanjem si ga vtiramo v senca in čelo.

Kalorična vrednost jabolka je majhna: 100 g ploda ima 52 - 64 kcal.

Nacionalni inštitut za srce in pljuča v Londonu je opravil obsežno raziskavo na 2.600 otroci med 5 in 10 letom starosti in ugotovil, da uživanje jabolk lahko pomaga zmanjševati simptome astme pri otrocih in odraslih. Otroci, ki so vsaj 1 krat na dan pili jabolčni sok, se je za 47% zmanjšala možnost sopenja zaradi astme, v primerjavi s tistimi, ki so pili sok enkrat na mesec ali redkeje.
Prav tako so potrdili, da uživanje jabolk pri odraslih izboljša delovanje pljuč in s tem zmanjša možnosti astmatičnih napadov. (Vir: Žurnal, 29.11, 2008)

"Britanski raziskovalci trdijo, da odrasli ljudje, ki pojedo vsaj dve jabolki na teden in uživajo hrano z večjo vsebnostjo selena, manj obolevajo za astmo. V znanstveni študiji so primerjali populacijo astmatičnih bolnikov in primerjalno skupino ljudi brez astme. Njihov namen je bil ugotoviti, ali je astma redkejša in blažja pri odraslih, ki užijejo s prehrano več antioksidantov. V raziskavi so zajeli 1471 ljudi - 607 astmatikov in 864 kontrolnih ljudi brez astme. Preiskovanci so bili stari 16 do 50 let. Znanstveniki so ugotovili, da je astma manj pogosta pri odraslih, ki so jedli več jabolk in hrano s selenom. Selen vsebujejo meso in drugi izdelki živalskega izvora. Rezultati so tudi pokazali, da je bila astma blažja pri nekaterih astmatikih, ki so pili več rdečega vina, in dokazali veliko povezanost med vsebnostjo selena v človekovi prehrani in pogostnostjo astme. "(Vir: http://24ur.com/servisi/vizita/eno-jabolko-na-dan.html) Eno jabolko na dan...
Ljubljana, 06.02.2003, 12:31 E.R.


Sveže stisnjen sok jabolk in rdeče pese
Priporočamo, da v sezoni rdeče pese in jabolk popijemo vsako jutro po en kozarec soka. Šele po nekaj dnevni taki kuri si lahko privoščimo večji kozarec soka do 1/2 litra, ker ima pesin sok izredno močan čistilni učinek. Pomaga zbistriti misli, izboljšuje kri, daje telesu moč in energijo. Sok pripravimo iz enakih količin pese in jabolk. Pijemo ga po požirkih.

OPOZORILO: Jabolka si "mrzlo" sadje, zato lahko uživanje večjih količin na prehaljen želodec povzroči vetrove in prebavne motnje.

Vir: tudi v Žurnal, 19.7.2008, str. 29
Pukownik Peter: Almanah letnih časov, zbirka Sv. Hildegarda
Dario Cortrese: Sadje moč naravne hrane
Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994