BIOVRT

Ljubitelji vrta, če imate čas, si lahko pozimi preberete knjigo Marie-Luise Kreuter: BIOVRT

Nekaj nasvetov iz njene knjige:
Kombinacija čebule in korenja varuje pred škodljivci. Odvračata korenjevo in čebulno muho. Korenje raste globoko, čebula plitvo, zato se medsebojno ne ovirata. preizkušen dober pridelek.

Kapucinka varuje krompir. Ni le varovalna rastlina, njeni listi in cvetovi so uporabni v solatah.

Bolhače odganja pelin in poprova meta.
Čebulno muho odganja korenje.
Miši in voluharje odganja česen, cesarski tulipan, mleček, pasji jezik, medena detelja.
Muhe odganja bazilika, oreh, vratič. Oreh npr. posadimo v središče.
Mravlje odganja sivka, motovilec, vratič. Ugodna kombinacija je sivka in vrtnice.
Kapusovega belina odganja koper, žajbelj, rožmarin, timijan, poprova meta, paradižnik, navaden pelin. Ugodne kombinacija je zelje in paradižnik ali zelje z obrobo iz zelišč.
Korenjevo muho odganja čebula in žajbelj.
Koloradskega hrošča odganja hren in mrtva kopriva.
Listne in krvave uši odganja kapucinka in sivka ter šetraj. Kapucinka pod sadnim drevjem, zraven pa brokoli, vrtnice in sivke in fožol.
Ogorčice, nematode odganja žametnica( tagetes), ognjič. Pokrovne in obrobne rastline k vrtnicam, krompir, paradižnik.
Pepelasto plesen odganja česen. Ugodna kombinacija je česen in jagode ter vrtnice.
Polže odganja gorjušica, čebula, lesen, kapucinka, žajbelj, ižop, timijan.
Ribezovo rjo odganja pelin.

BROZGE PROTI UŠEM

Proti listnim ušem pomagajo različne rastlinske brozge. Uporabimo lahko sveže rastline. Za 5 litrov potrebujemo 500 g svežega zelišča, najbolje cvetočih vršičkov in poganjkov pelina. Zelišče z nožem grobo narežemo. Maso damo v plastično posodo ( kovinske niso primerne), prelijemo z vrelo vodo. Lahko pa tudi rastline prekuhamo in prelijemo v plastično posodo, ko se brozga malo ohladi. Pustimo stati najmanj 24 ur. Če uporabimo suha zelišče, vzamemo 3 zvrhane jedilne žlice, kar je okoli 50 g zelišča. Po tem receptu lahko pripravite brozgo s koprivami, gabezom in drugimi zelišči, ki jih imate na razpolago.

Pomaga tudi pripravek iz 30 g mazavega mila, ki ga raztopimo v 1 litru vode, dodamo malo alkohola, da se pripravek lažje prime rastline. Poškropite napadeno rastlino.

NASVETI VRTIČKARJEM

Plodovke se delijo na dve večji botanični skupini: razhudnike, kamor spadajo paradižnik, paprika, jajčevec in krompir ter bučnice, kamor spadajo buče, bučke, kumare, lubenice in melone. Plodovke uspevajo na toplih in sončnih mestih, v sušnem obdobju pa jih je treba zalivati. Plodovke obiramo v suhem vremenu. Če bi namreč to delali zjutraj po rosi ali dežju, je velika možnost, da prenesemo glivične bolezni na zdrave rastline. Pri obiranju pazimo, da ne zatrgamo stebla, ker za rastlino to pomeni rano, ki se zlahka okuži. Paradižnik potrebuje za svojo rast veliko kalija, zato je priporočljivo, da se ga dognojuje z gabezovim ohlajenim prevretkom ali gabezovo zastirko. Rastline preprosto položimo na tla okoli paradižnikove rastline tako na gosto, da zatremo plevel. Redno ga privezujemo ob oporo, odstranjujemo zalistnike in stare liste. Spomladi, ko je med rastlinami dovolj prostora, med sadikami posejemo berivko, avgusta pa lahko posejemo motovilec ali špinačo.

Dobri sosedje:
Ob paradižniku še dobro uspevajo: bob, bučke, čebula, česen, cvetača, črna redkev, drobnjak, nizki fižol, peteršilj, radič, redkvica, beluši, zelena. Bazilika, ognjič, kapucinke in meta privlačijo opraševalce in odganjajo škodljivce.žajbelj z rožmarinom ali kormačkom.

Dobri sosedje so še vinska rutica z ožepkom,
koriander z janežem,
česen s kumarami, korenjem, rdečo peso, paradižnikom,
čebula z jagodami, solato, komarčkom ali kumino,
koper s kumarami, korenčkom ali brstičnim ohrovtom.

Bučke in kumare se dobro razumejo z bobom, čebulo, fižolom, grahom, solato.

Bučke imajo rade v svoji bližini meto.
Paprika ima baziliko in rabarbaro.

Korenje ščiti pred korenjevo muho čebula, drobjak, koper.

Slabi sosedje so:
Paprika ne mara za sosede: stročnic kot so bob, fižol in grah.

Kumare ne marajo črne redkve in redkvice, rade pa imajo baziliko, sončnice, koper, ognjič, česen.

Pelin ne priporočajo, da se sadi poleg drugih zelišč, ker ovira rast drugih rastlin.
Ne mara se pehtran in peteršilj
bazilika in vinska rutica
poprova meta in kamilice
citronska melisa in rdeča monarda.
Med seboj se težko prenašajo kobulnice: komarček, koper, krebuljica, koriander, kumina, luštrek, korenje, peteršilj, zelena.
Peteršilj ne prenaša samega sebe, zato ga ne sadimo zapored na isto mesto.
Ne marajo se križnice, ker so ovirjao pri rasti: vodna in vrtna kreša, zelje, hren, redkvice, rukvica, gorčica.

Sredozemska zelišča in dišavnice ne marajo preveč hranljive zemlje zato, v kolikor uporabljamo kupljeno zemljo za cvetnice, vanjo zamešamo en del peska. Na ta način zmanjšamo hranljivost substrata zeliščem, ki želijo skromno podlago za rast. To so:timijan, origano, sivka, rožmarin, majaron, žajbelj.

Zelišča, ki potrebujejo bogato zemljo so: luštrek, drobnjak, česen, kislica, gabez, mete, citronska melisa, komarček.

Zelišča gnojimo z brozgami iz zelišč. Primerna zelišča za brozge so: preslice, koprive, gabez, regrat. Lahko uporabimo tudi mešanico teh zelišč. Prelijemo 100 g svežih ali 20 g posušenih zelišč z litrom vrele vode. Poparke pustimo, da se ohladi, precedimo. Zahtevne rastline gnojimo z ne razredčenim gnojilom. Za posamezno rastlino potrebujete glede ena velikost od 0,5 do 2 litra pipravka. Manj zahteven zalijte s prevretkom , ki ste ga razredčili z vodo v razmerju 1:1. Če imate njive in bi bilo delanje prevretkov prezamudno. Uporabite nasvet Steppa Holzerja in zelišča namočite za več dni v hladno vodo in brozgo mešajte. Ko se mešanica preneha peniti, je na voljo za uporabo. Da brozge preveč ne smrdijo, ker pri vretju nastaja ogljikov dioksid in smrad, jim vsakokrat pri mešanju dodamo malo kamene moke. Brozge so učinkovite tudi pri napadih škodljivcev kot so listen uši in podobno. Škropimo s pripravkom, ki stal 24 ur.

Ph vrednost tal, ki je primerna za zelišča je med 6 in 7. Lestvica kislosti obseg a 14 stopenj od 0 do 14. Raztopine od 0 do 7 so kisle, od 7 do 14 pa bazične. Nevtralna raztopina ima vrednost 7. Kislost lahko zmerimo s papirji ali testnimi lističi, ki jih kupimo. Če so tla prekisla, dodajte apnenec ali apno.Če so bazična, uravnajte PH z usedlino od kave, z zemljo za rododendrone ali dodajmo smrekove iglice.

Kumina in koper imata globoke korenine, zato sta primerna za sejanje na prosto. Če bi jih vzgojili v lončku, bi jih pri puljenju iz zemlje in pikiranju jima poškodujemo korenine in zato navadno propadeta.

Visoke gredice so primerne za zelo težka ilovnata tla. Princip gredice je tak, da v gomili propadajoči material oddaja toploto, tako da imajo rastline neke vrste talnega gretja. Gredica naj bo velika med 120 in 150 cm, da jo lahko dosežemo z vseh strani. Višina gredice je med 70 in 90 cm. V tla izkopljite 20-30 cm globoko luknjo in natresite 20-30 cm lesnih odpadkov, na to plast naložimo plast travnate ruše tako, da je stran z rastlinami obrnjena navznoter. Na to sledi plast debela 30 do 40 cm humusa, pomešanega z listjem. Na vrh lahko nasipljemo še plast vrtne zemlje pomešane s kompostom. Najprej na gredico posadite zahtevne rastline, ki potrebujejo veliko hranil, naslednje leto manj zahtevne rastline in tretje leto rastline, ki so skromne. Plasti gredice se sesedajo, zato zemljo dosipavamo s kompostom . Druga možnost je,da čez 5 let naredimo popolnoma novo gredico. Gredico zalivamo, da se ne izsuši zaradi rahlih plasti.

Rastline, ki jih lahko razmnožujemo z grobanjem: rožmarin, timijan, origano, žajbelj, abrašica, lovor. Postopek: Spomladi ali zgodja poleti izberemo dolg in elestačin poganjek rastline in ga položimo v zemljo ali v sosednji lonček s prstjo. Tam, kjer se vejica dotika zemlje, odstranite lise in jo na spodnji strani poševno prirežite. Zataknite jo s koščkom lesa ali manjšim kamnom tako, da zareza sotane prosta. Poganjek pritrdite s koščkom žice. Del, ki je v stiku z zemlj zasujte s tanko plastjo prsti. Bodite pozorni, da je vrh poganjka umerjen navzgor. Po nekaj tednih se razvijejo korenine, takrat lahko rastlino ločimo od materinske rastline.

Rastline, ki kalijo na svetlem so: kumina, bazilika, baldrijan, šetraj, pehtran, majaron, kamilica, timijan, ožepek. Ko jih posejemo, semena pokrijemo z izredno malo prsti. Nekatera pustimo kar na vlažnih tleh.

Rastline, ki kalijo na temnem: boreč, mala strašnica, kislica.

Z dečko korenin lahko razmnožujemo luštrek, veliki oman in gabez.

PERMAKULTURA

Izraz permakulturni vrt je skoval Avstralec Bill Mollison 1978. Koncept je razvil po večletnem opazovanju naravnih združb. Naša družba je obsedena z urejenostjo. Vrtovi imajo pravilne oblike gredic, potk, trata je nizko pokošena, zastrupljamo marjetice in druge koristne plevele, da bi bila preproga čimbolj pusta "angleška" trava. Permakultura je prehranska džungla, kjer tla niso gola in opleta, rastline niso posajene in postrojene v kolone kot na tapetah. Red ustvarjajo naravni vzorci in harmonije, kjer rastline podpirajo druga drugo v sosedskih odnosih. Vrt bo bujen, trajnosten, samo oskrbovalen. Lepota postane zmešnjava oblik in barv. Kdo pravi, da rdeča in vijolična barva ne gresta skupaj? Lepota permakulturnega vrta je v njegovem zdravem razvoju. Lepota se kaže v pridelkih, polnem naravnem okusu. Pri vsem tem, pa ne rabimo garati neprestano vihteti vil, lopat in motik ter obsedeno pulti plevel.

Primer trajnic, ki izboljšajo tla in so hrana za ljudi in živali: bambus, češmin, Davidov metuljnik, jesenska resa, japonska kutina, spomladanska vresa, komarček, oslez, kovačnik, šipek, metla, gabez. Primer zelenjave: egiptovski luk, ščir, loboda, blitva, okrasno zelje, kodrasta endivija, ivanjščica, rdeča solata, metla, kapucinak, peteršilj. Užitni cvetovi: drobnjak, rožlin, volovski jezik, koper, boreč, marjetica, gorčica, ognjič, radič, nageljček, brestovolistni oslad, prava lakota, gladiola, maslenica, jasmin, bela in rdeča mrtva kopriva, sivka, lesnika, kamilica, melisa, indijanska kopriva, majaron, modra pasijonka, pelargonija, repuh, pomladanski jeglič, trobentica, vrtnica, rožmarin, muškatna kadulja, salvija, žajbelj, španski gadnjak, repušica, zlata rozga, španski bezeg, regrat, timijan, lipa, kozja brada, kapucinka, črna detelja, lapuh, lučnik, jetičnik, vijolica, mačeha, divja vijolica.

KOMPOST

Kakovost svojega vrta in pridelkov lahko izboljšamo s kompostom. Kako do dobrega komposta? Upoštevajmo nekaj pravil kot so: Kompost naj poleti leži v senci, da se ne izsuši. Če je potrebno, ga zalivajmo. Kompostnik postavimo direktno na zemljo, da lahko vanj pridejo deževniki. Kompostirame lahko vse surove organske snovi, ki se naberejo v kuhinji in na vrtu. Ostanki kuhane hrane niso zaželeni, ker z njo privabljamo glodavce in druge škodljivce. Večje kose kot so veje, moramo razsekati. Plasti naj bodo rahle, kup premečimo, da bo prezračen. Mokre odpadke zmešajmo s suhimi. Kompost je zrel, ko postane temno rjav in nekoliko grudast.

Kup komposta nahrani ptice, saj pobirajo insekte, na kup zmečemo vse organske odpadke in tako si pridobimo koristen bio gnoj, katerega lahko uporabimo za vrtove, zelenice , lončnice, balkonska korita, itd. Kompost vsebuje humus in hranljive snovi, na sebe veže vodo, zato je zelo koristen za izboljšanje zemlje.

Kaj lahko mečemo na kompost?
Na kompost lahko odlagamo: vrtne odpadke, pokošeno travo, listje, zdrobljene oz. sesekljane veje, jajčne lupine, sadje in zelenjavo, kavno in čajno usedlino, slamo, seno, žagovino.

Na kompostnik ne spada: ostanke hrane in živil rastline s semeni (navadna zvezdica, koprive, rogovilček (francoska zel) itd.) plevel in korenine (njivski slak, itd.) rastline obdelane z insekticidi, olupki banan, odpadki, ki kažejo znake bolezni rastlin (požig listov, nagubano listje, obolelo listje zelja, fižola, kumar ali paradižnika).