VREDNOSTI BAZIČNOSTI IN KISLOSTI OREŠKOV

S kuhanjem, dimljenjem, praženjem se zmanjšajo bazične vrednosti za 1,0, prav tako se izgubijo vitamini. Če jih namakamo čez noč pridobijo 0.5 vrednosti. Bazičnost: mandlji 5,0, ( 4-5 mandljev na dan lahko prepreči rakava obolenja) kostanj 4,5 kokos (svež 5,0) pinjole 4,5 Kislost: arašidi 2,5 brazilski orešek 3,5 indijski orešek akuža 3,0, kokos posušen 3,0, lešniki 3,0, makadamija 3,0, ameriški oreh 3,5, pistacija 3,0, orehi 3,0,

BUKEV (Fagus sylvatica)

Družina: bukovke

Učinkovine: V plodovih prevladujejo maščobe, beljakovine, škrob, tanini, zelo veliko E vitamina ter strupen alkaloid fagin, ki se razkroji na toploti, zato žir vedno uživamo kuhan ali pečen. Pri stiskanju olja ostane strup fagin v pogači, olje pa je izredno zdravo in ne postane hitro žarko. Žir so včasih mleli v moko in ga mešali z žitno moko pri peki kruha. Iz praženega žira so pripravljali kavni nadomestek. Uporabljali so ga za krmo živine, vključno s pujsi.

Žira, ki ga ne porabimo svežega, olupimo posušimo in zmeljemo v moko ali kašo.

Zdravilne lastnosti: nima posebnih zdravilnih lastnosti. Včasih je bil pogost v prehrani zaradi pomanjkanja.

Bukev je do 40 m visoko gozdno listnato drevo z gladkim lubjem. V slovenskem prostoru je bukev ena izmed najbolj razširjenih listavcev. Kot drevesna vrsta lahko tvori tudi čiste sestoje. To pomeni, da imamo gozdove iz samih bukev. Bukev se dobro počuti v višjih legah (okoli 900 m nadmorske višine) in kot drevo v gostem sestoju lahko zraste zelo visoko. V tehničnem smislu je, tako kot smreka, tudi bukev zelo pomemben les, tako zaradi svoje razširjenosti (v primerjavi z drugimi listavci jo je na razpolago veliko) kot tudi zaradi njenih lastnosti.

Bukev ima plodove imenovane žir. To so majhne kroglice, ki imajo dlačice, majhne bodičke in so rjave barve.

Pečen žir

Žir pečemo v ponvi nad ognjem in stalno mešamo. Že v dveh minutah se začne žir obnašati kot pokovka. Ponev odstranimo z ognja in žir pretresemo v posodo, počakamo, da s nekoliko ohladi potem si damo opravka z luščenjem. Pomagamo si z nožem.

Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Bukev

Dario Cortese: Sadje moč naravne hrane

PISTACIJA (Pistacia vera)

Družina: octovke

Učinkovine: beljakovine, maščobe, sladkorji, rudnine, železo, kalcij, magnezij, vitamini B skupine in E, karotenoidi. Pistacija je zelo hranljiva, kajti vsebuje 20% beljakovin, 50% mastnega olja, 20% ogljikovih hidratov, 2% vlaknin, kalij, kalcij, magnezij in železo. 100 g nam daje 600 kalorij.
Zdravilne lastnosti: afrodizijak, koristijo dihalnim potem, pistacije so dobre za hitro, prodorno in zbrano mišljenje, saj vsebujejo glutaminsko kislino, je najbolj obilno zastopana v možganih.

Pistacija je majhno drevo, ki zraste vse do 10 metrov visoko. Doma je v jugozahodni Aziji in ima 10 do 20 centimetrov dolge liste.
Drevesa so dvodomna. Oreški so koščičasti in vsebujejo semena (je orešek, vendar ne pravi botanični orešek) in so trdi in belkasti. Imajo zelo karakterističen vonj in okus. Ko se sadež odpre, se razdeli podobno kot oreh, na dva dela. Odpre se z določenim zvokom. Legenda pravi, da če zaljubljenci stojijo pod drevesom in poslušajo odpiranje oreškov, prinaša srečo.
Pistacija je bila del človeške prehrane že od poznega paleolitika. Jedro se poje celo, pa naj bo plod svež, pražen ali soljen. Pistacija se uporablja v sladoledu, baklavah in ostalih sladicah. Iran je država, kjer so nasadi pistacije zelo bogati. Od tam ga je Rimsko cesarstvo prineslo v naše mediteranske kraje in kasneje v Avstralijo in Kalifornijo. Pistacija je najverjetneje dobila ime po perzijskem posojevalcu, katerega ime je bilo Pesteh.

Lupina plodu pistacije je naravno bež barve, vendar se včasih za komercialne namene obarva v rdeče. V preteklosti so jih barvali, da bi skrili madeže obiralcev. Danes večino pistacij naberejo stroji, tako da lupine ostanejo cele in čiste. Nekateri kupci pa še vedno zahtevajo rdeče, ročno nabrane oreške. Drevesa so posajena v sadovnjakih in so po navadi obrezana do določene velikosti, zaradi lažjega obiranja. Eno moško drevo ustvari dovolj semen, ki zadostuje osmim do dvanajstim ženskim drevesom. Ženska drevesa cvetijo od 3 do 4 tedne, moška drevesa pa proizvajajo semena nekaj tednov. Semena na ženska drevesa raznaša veter.

Viri: http://sl.wikipedia.org/wiki/Pistacija

Dario Cortese: Sadje moč naravne hrane

MAKADAMIJA (Macadamija ternifolia)

Družina: Protejevke
Učinkovine: maščobe, od tega je 50% omega 3 maščobnih kislin, beljakovine, sladkorji, vitamini E in B skupine. Oreščki vsebujejo minerale kot so kalij, fosfor, magnezij, kalcij (manjše količine natrija, selena, železa, mangana, bakra in cinka) in manjše količine pomembnih vitaminov kot je vitamin E, vitamin B1, vitamin B2, vitamin B5, vitamin B6.
Zdravilne lastnosti: varuje srce in ožilje, preprečuje nekatere vrste raka, zmanjšuje kopičenje maščobnega tkiva v telesu in holesterol v krvi.

Pri nas se dobi hladno stiskano olje iz oreškov makadamije.
Hladno stiskano olje makadamije je pridobljeno iz oreščkov drevesa makadamije, ki raste v Avstraliji. Olje makadamije ima odličen, poseben okus po oreščkih in zelo ugodno sestavo maščobnih kislin, podobno oljčnemu olju. Olje lahko uporabimo za dober okusa jedi v že majhnih količinah (nekaj kapljic). Olje makadamije priporočamo za hladno pripravo jedi, pripravo solat - še posebej zelenih, kot tudi mesnih jedi (nežne vrste belega mesa: perutnina, ribe, teletine) ali kot začimbni dodatek pri juhah in sladkih jedeh.

Drevo makadamije so na začetku vzgajali vokrasne namene, danes pa ga uporabljamo predvsemv prehrani, saj daje slastne, večjim lešnikom podobne plodove.

Makadamia dobro uspeva na Havajih, v Costa Riciin tudi v Avstraliji.
Dobro je prilagojena na sušne razmere.
Poznamo dve sorti - tisto s kosmato in gladko lupino.
Življenjska doba Makadamije je 75-100 let.
Makadamija obrodi, ko sadeži-orehi odpadejo,-macadamija z gladko lupino rojeva od pozne jeseni do maja, tista z kosmato lupino pa od pozne jesenido februarja
Zrelo drevo obrodi približno 68 kg plodov.
Makadamija oreščki so del zdravega prehranjevanjaže stoletja.
Makadamija orešček ne vsebuje holesterola in jebogat vir mono nenasičenih maščobnih kislin.
Raziskave so pokazale, da imajo mono nenasičenemaščobne kisline pozitiven učinek na visoko vsebnostmaščobe v krvi. Prav zato je macadamia prava izbirapri dietah namenjenih znižanju maščobe v krvi.
30 g Makadamija oreščkov vsebuje približno 2 gramadietetičnih vlaken in 18 g mono nenasičenih maščobnihkislin (72%RDA).
Ljudje ki so aktivni (športniki, najstniki, otrociv odraščanju…) potrebujejo nepopustljiv vir energije zaves dan. Pest Makadamia oreščkov nas lahko napolni zenergijo za pred in po treningu.
Makadamijo zelo radi uživajo vegetarianci, saj jepomemben in slasten dodatek k njihovim dietam.Zdrobljen po žitaricah in dodan sadnim ter zelenjavnimsolatam izboljša hranilno vrednost.


http://www.gea.si/izdelki/gea/olja/makadamija.asp
http://orescki.freehost386.com/Makadamije.htm
Dario Cortese: Sadje moč naravne hrane

LESKA (Corylus avellana)

Druga imena: Navadna leska
Družina: leskovke
Učinkovine: plodovi vsebujejo vse elemente za obnovo človeškega telesa. Maščobe, beljakovine, sladkorji, vitamin B skupine, E vitamin, kalij, kalcij (200 mg na 100 g plodov), fosfor, magnezij, železo, selen, stroncij, bor, molibden.
Zdravilne lastnosti: spodbujajo umsko dejavnost, podobno učinkujejo brazilski orehi, indijski oreščki, makadamije, pistacije in pinjole. Vplivajo na pozornost in zbranost.

Corylus iz gr. Korys, kar pomeni čelada (zaradi oblike plodov) in avellana po italijanskem mestu Avella, kjer so jih prvi začeli gojiti za trg (okusni lešniki...) Leska je trpežno drevo, največkrat v obliki grma, razširjena po vsej Evropi, Britanskem otočju in S. Afriki. Na rastlini rastejo moški in ženski cvetovi, iz oplojenih se poleti razvijejo okusni plodovi - lešniki. Dobro prenaša senco, zato jo večkrat najdemo tudi ob večjih drevesih. Za rast potrebuje močno prst z dobro drenažo. V naravi doseže starost od 60 - 70 let. Ob mejah parcel, kje je redno obrezovana pa tudi 600 let ali več.

Lešnikova solatna polivka: Skodelico drobno zmletih lešnikov ali lešnikovega masla potopoma zmešamo z vodo v gosto zmes. Dodamo nekaj žlic morske vode, ščepec majarona in strt strok česna. Premešamo in po želji še razredčimo z vodo in prelijemo po solati.




Vir: http://www.bonsajklub.si/index.php?id=37
Dario Cortese: Sadje moč naravne hrane

BRAZILSKI OREHI (Bertholletia excelsa)

Družina: mirtovke
Učinkovine: beljakovine, maščobe, kalij, fosfor, kalcij, magnezij, železo, selen, ki preprečuje raka in varuje telo pred prostimi radikali in ohranja zdrava jetra.
Zdravilne lastnosti: utrjujejo imunski sistem, ohranjajo zdravo srce in ožilje, upočasnjujejo staranje in zmanjšujejo možnost raka.

Brazilski oreščki so plod devesa Bertolécija , ki je listnato drevo, samoniklo rastoče v tropskih predelih Brazilije, Gvajan, Venezuele, vzhodne Kolumbije, vzhodnega Peruja in vzhodne Bolivije. Raste razpršeno v velikih pragozdovih ob bregovih Amazonke, Rio Negra in Orinoka. Svoje ime je dobilo po francoskem kemiku Claudeu Louisu Bertholletu (1748-1822). Plodovi tega drevesa vsebujejo semena, ki jih imenujemo brazilski oreščki (tudi brazilski orehi, paranski orehi ipd.).

Bertolecija je med 30 in 40 m visoko drevo, ki doseže en meter v premeru in je prekrito z razpokano skorjo. Krošnja tega drevesa je okrogla, vendar ne preveč razširjena in se začne razraščati šele visoko na deblu. Listi so dolgi do 50 cm, ovalne oblike in usnjatega videza. Listne žile ne segajo do roba listov.

Plod je okrogel ali ovalen oreh s trdo zunanjo lupino, v njem pa je okoli 20 trikotnih semen s trdo, hrapavo lupino. Užitno jedrce teh semen je polnega okusa in vsebuje veliko (do 67%) olja, ki ga iz njih tudi pridobivajo. Jedrca so užitna kot vsi drugi orehi, sveža ali posušena.

Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Bertolecija«
Dario Cortese: Sadje moč naravne hrane

MANDLJEVEC (Prunus dulcis)

Družina: rožnice
Učinkovine: mandlji vsebujejo okoli 50% in več maščob, 205 beljakovin, 15% sladkorjev, vitamine B skupine in E, kalij, kalcij ( v 100 g kalija je 1/4 g kalcija, ki ga telo veliko lažje sprejem kot iz kravjega mleka), magnezij, fosfor, železo.
Zdravilne lastnosti:Mandlji so odlična hrana za uravnavanje prehranskih pomanjkanj, z rednim uživanjem si okrepimo kosti , okrepi umsko dejavnost, vpliva na zbranost, prebavo , ožilje, znižujejo holesterol v krvi in tako preprečujejo bolezni srca in ožilja.

Mandljevec je sredozemsko drevo, gojijo ga že več tisočletij, omenjen je tudi v svetem pismu. V toplih primorskih krajih nas zgodaj spomladi cvete z belimi ali rdečkastimi cvetovi, njegova najbližja sorodnika pa sta breskev in marelica.

Plodovi so mandlji, ki so najboljši naravni vir vitamina E. Vitamin E je po nekaterih virih najmočnejši poznani antioksidant in učinkovito veže proste radikale v telesu, posebej po naporni vadbi.
Mandlji vsebujejo 1/4 beljakovin, 60% olja. Mandljevo olje je priporočljivo za jetrne bolnike, ki drugih maščob ne morejo predelati. Poleg tega mandlji vsebujejo rudnine kot so kalijeve in kalcijeve soli ter važen fosfate, ki ugodno vplivajo na živce. Za dober izkoristek mandljev, jih moramo dobro prežvečiti. Najbolje se prebavi mandljeva kaša, ki se zlahka asimilira in jo zelo priporočajo pri slabem delovanju jeter in trebušne slinavke. Iz mandljeve kaše se da pridobiti mandljevo mleko.
Mandljevo olje pa ni blažilno le za kožo, temveč se obnese tudi pri peki in v slaščičarstvu.

Poznamo dva tipa mandljev: sladkega in grenkega. Grenkih mandljev nikoli ne jemo surovih. Uporabljajo jih za pridobivanje esence, ki je priljubljena za odišavljenje. Sladke mandeljne - cele, zmlete v pasto, sesekljane ali narezane na lističe - uporabljamo v kuhinji za izboljšanje sladic in tudi drugih jedi. Poleg že naštetih lahko kupimo tudi mandlje v lupini, saj so najbolje shranjeni v naravni embalaži. Oluščene mandlje hranimo v dobro zaprtih posodah na hladnem, mandlje v lupini pa za daljši čas shranimo na suhem in hladnem, za sprotno uporabo pa jih imamo lahko v bivalnih prostorih, kjer so lahko okusen okras mize ali kuhinjske police. V receptih pogosto priporočajo olupljena mandljeva jedrca. To naredimo tako, da mandlje stresemo v vrelo vodo. Po 2 do 3 minutah jih odcedimo. Ko se nekoliko ohladijo, vzamemo posamezna jedrca v roke in jih iztisnemo iz rjave lupine.

Mandljev okus se izjemno lepo ujema z okusom rib in perutnine, podajo se k zelenjavi, skoraj nepogrešljivi pa so v sladicah. Mandlje lahko tudi kalimo in jim tako še zvečamo že tako veliko hranilno vrednost. Marsikdo pa se rad posladka z marcipanom. To je mandljeva zmes (fino mleta mandljeva jedrca, pomešana s sladkorjem in s snegom iz beljakov), ki je zelo uporabna v slaščičarstvu. Lahko jo naredimo sami ali pa jo kupimo, ker je marcipan, ki ga dobimo v trgovini lažje oblikovati.

Kulinarika:
Mandljevo mleko: pol skodelice mandljev zmeljemo, dobro zmešamo z dvema skodelicama tople vode, žličko medu in precedimo. S tem mlekom lahko nahranimo dojenčka.
Pečen krompir z olivami in mandlji
Sestavine za 4 osebe: 1 kg olupljenega krompirja, 20 dag izkoščičenih zelenih oliv, 1 strok česna, 10 dag oluščenih mandljev, 1 žlico jabolčnega kisa, 3 žlice najboljšega oljčnega olja, 2 žlici svežega sesekljanega peteršilja, sol in sveže mlet poper.
Postopek: Krompir narežite na krhlje, ga solite in ga specite v na 180 stopinj Celzija ogreti pečici. Medtem v električnem mešalniku čim bolj drobno zmeljite olive skupaj s česnom, mandlji, kisom, oljčnim oljem, peteršiljem, soljo in poprom. Pečen krompir prelijte z omako, ga premešajte in takoj postrezite samostojno ali pa s pečenimi ribami.

File lososa v omaki z mandlji in balzamičnim kisom
Sestavine za 4 osebe: 4 svežih filejev lososa,1 pest mandljevih lističev, 1 žlico olja, 1 žlico masla, pol žlice moke, 2 dl juhe, 2 žlici najboljšega balzamičnega kisa, sol in sveže mlet poper.
Postopek: Lososove fileje solite in poprajte ter jih povaljajte v mandljevih lističih. Na vročem olju jih z vseh strani opecite, dodajte maslo in moko, ju malo popražite in zalijte z juho ter balzamičnim kisom. Na močnem ognju dušite toliko časa, da se omaka malo zgosti. Fileje zložite na krožnik, jih prelijte z omako in postrezite s pirejem iz bučk in krompirja.

Ananasov kolač z mandlji
Sestavine: 1 limona, 5 dag masla, 15 dag sladkorja v prahu, 1 celo jajce, 2 rumenjaka, 5 dag moke, 1 pecilni prašek, 20 dag drobno zmletih mandljev, maslo za pekač in 1 cel svež ananas ali konzervo ananasovih rezin (kompot).
Postopek:
Maslo ogrejte na sobno temperaturo in ga skupaj s sladkorjem penasto umešajte. Nato drugega za drugim dodajte jajce in rumenjaka, nato moko, pecilni prašek, mandlje in limonino lupinico ter zmešajte, da dobite gladko maso. Pekač s premerom 22 centimetrov namažite z maslom in ga pomokajte. V pekač vlijte testo in nanj naložite olupljen in na rezine narezan ananas. Rahlo ga pritisnite v testo in postavite v na 170 stopinj Celzija ogreto pečico in pecite približno 40 minut.

Vir: http://www.gorenjskiglas.si/novice/nasveti/index.php?action=clanek&id=3876
dr. Alfred Vogel: Ljudski zdravnik
Dario Cortese: Sadje moč naravne hrane