ROŽMARIN (Rosmarinus officinalis)

DRUŽINA: USTNATICE ALI LAMIACEAE

Druga imena: pravi slovenski rožmarin, navadni rožmarin,

Uporabni deli: listi, cvetni vršički

Značaj: topel, suh, pekoč, grenak

ZNAČILNOSTI: Navadni rožmarin izvira iz Sredozemlja, kjer raste divje ob morski obali. Stari Grki in Rimljani so verjeli, da jih ščiti pred zlimi duhovi in prinaša srečo. Je ena izmed najbolj cenjenih mediteranskih začimb in nič manj cenjena zdravilna rastlina. Je grm, visok do 2 m ob morju, v notranjosti pa zraste precej nižjim, če imamo srečo pa do 90 cm. Posadimo ga vedno v zavetrno lego. Rad ima sončno in toplo lego ter peščeno, dobro prekopano zemljo, bogato s humusom. Ima igličaste liste, ki so na spodnji strani sive barve. Cvete svetlomodro ali rožnato. Listi so polni eteričnega olja, ki je bogato s kafro. Poznamo več vrst rožmarina: sorti Blauer Toskaner, Benenden Blue, cveteta modro, rožnato pa Majorcan Pink, Roseus. Sorta Albaflorus cvete belo. Sorta Protatus je plazilka, Severn sea ima viseče veje, sorti Arp in Veitshöchheim pa sta odporni na zmrzali. Rožmarin prav zaradi možnosti pozebe gojimo tudi v lončkih, ki jih na zimo prenesemo in prezimimo v kuhinjo na svetlem in toplem kraju. Pozimi ga skoraj ne zalivamo. Spomladi ga obrežemo. Celo v toplih krajih je najbolje, da ga pozimi zakrijemo. Tako kot postopamo z rožmarinom, da lažje prezimi na celinskem podnebju, velja enako za lovor, citronko, trajno baziliko in laški smilj. Vse sredozemske rastline brez pomoči težko prezimijo. Če nimamo možnosti, da bi jih prenesli v neogrevan zimski vrt, kjer je okoli 10 stopinj, je uporabno tudi svetlo in hladno stopnišče. V kolikor je prostor pretopel bodo rožmarin odvrgel iglice. Če se nam to zgodi, ga spomladi globoko obrežemo in ga morda tako ohranimo. Rastline je treba tudi med zimskim mirovanjem zalivati, a le toliko, da je zemlja vlažna oziroma se ne izsuši. Rastline, ki zimijo na prostem ne smemo zalivati med zmrzaljo, da ne zmrznejo korenine. Zalijemo jih obilno jeseni in v daljših obdobjih brez zmrzali. Prostor, kjer rastline zimijo lahko zračimo, a pazimo na prepih. Če bomo rožmarin prezimili v posodah na prostem, ga ovijte z mehurčkasto folijo ali juto in postavite v zavetrje ob steno. Pod posodo podložite stiropor, da si rastlina ne prehladi "nog". Tudi to velja za vse rastline. V zelo ostrih zimah rastline dodatno zavrujemo s kopreno, vejevjem ali slamo. Manjše lončke postavimo skupaj v zaboj in napolnimo prazne prostore s slamo ali listjem. Če so rastline izkopane, jim pozno jeseni zasujmo korenine z debelo plastjo suhega listja. Na vrh položimo še dračje ali smrekove veje. Spomladi moramo pravočasno odstraniti zaščito, da rastline dobijo svetlobo in zrak. Če jih prepozno odkrijejo, začnejo poganjati prezgodaj.

Spomladi in poleti lahko rožmarin razmnožujemo s petnimi podtaknjenci, ki se z lahkoto in hitro primejo. Spomladi in jeseni ga lahko razmnožujemo z deljenjem korenin. Madžarska kraljica Izabela je v zgodovino prinesla sloves rožmarina kot pomlajevalnega sredstva.

NABIRANJE: Liste nabiramo vse leto, uporabljamo jih tudi sveže. Pri sušenju rožmarin ne izgubi svoje arome. Liste nabiramo od aprila do oktobra, poganjke od marca do junija. Poleti narežemo in sušimo poganjke. Zvežemo jih v šopke in obesimo v senco, da se dobro posušijo. Rožmarin kot začimbo dodajamo pečenemu mesu, jagnetini, teletini, perutnini. Brez rožmarina ni dobre marinade k morskim ribam.

UČINKOVINE: eterično olje s kafro, grenčine, saponini, tanini, flavonoidi, triterpenska kislina in triterpenski alkohol, čreslovine.

KAJ ZDRAVI: Nadzemni deli: stiskajo in krčijo tkivo, umirjajo živce, zboljšujejo prebavo, razkužujejo, odpravljajo vetrove in krče v črevesju, povzročajo znojenje, spodbujajo izločanje urina in pretok žolča, blažijo depresije, zboljšujejo krvni obtok, poživljajo živčni sistem in krepijo srce. Eterično olje povečuje dotok krvi v nekatere dele telesa, blaži bolečine, zdravi revmo. Eterično olje priporočajo pri artitičnih stanjih. Kot tonik spodbuja rast in obnavlja barvo las, zato je pogost dodatek šamponom.

Rožmarin izboljšuje prebavo in pretok krvi, zato ga vsebujejo skoraj vse kreme proti revmatizmu. Spodbuja in krepi živčni sistem, širi žile, zato pomaga proti splošni utrujenosti in depresiji ter krvnem obtoku. Je sredstvo prti krčem in ima baktericiden in vitriciden učinek. Pomaga pri motnjah krvnega obtoka, izčrpanosti, nizkem krvnem tlaku, pri slabokrvnosti, srčni nervozi, migreni. Ljudsko zdravilstvo rožmarinu pripisuje, da njegov alkoholni izvleček-tinktura pomaga proti plešavosti ali vsaj izpadanju las in izboljšuje spomin, miselno zbranost, krepi kapilare, izboljšuje venski pretok V prvem primeru ga mažemo, v drugem po kapljicah zaužijemo. Pater Ašič trdi, da poživlja delovanje jeter in žolča, blaži božjast. Učinkovit naj bi bil celo pri cirozi jeter. Rožmarinovo vino krepi srce, če ga pijemo po 2 kozarca na dan. Iztreblja tudi gliste. Z njegovimi listi zdravijo kožne bolezni, migrene, depresije in prhljaj. Prezgodnjo plešavost najbolj preprečuje olje. Zunanje z oljem ali mazilom si pomagamo pri išiasu, bolečinah v mišicah in nevralgiji. pomagam Rožmarin vzpodbuja krvni obtok in živčevje, pomirja in izboljšuje prebavo. Čaj uporabljamo pri psihičnih napetostih, ki se izražajo s prebavnimi motnjami, napenjanjem, glavobolom, potrtostjo.

PRIPRAVA IN UPORABA

Čaj pri težavah s prebavo, srčno vodenico, zlatenici: žičko narezanih rožmarinovih listov prelijemo s skodelico vrele vode. Posodo pokrijemo in pustimo stati 10 minut. Na dan spijemo 3 skodelice čaja. Pomaga priti astmi , tesnobi, živčnosti.

Čaj iz rožmarina izboljšuje prekrvavitev, poživlja delovanje jeter, izločanje žolča, lajša izkašljevanje, čisti dihalne poti, lajša izkašljevanje, zvišuje prenizek krvni tlak, blaži revmatična obolenja, glavobole in izčrpanost. Grgranje lajša bolečine pri vnetem grlu.

Rožmarinov kis: v jabolčni kis potisnemo vejico rožmarina in pustimo nekaj časa, da odda aromo, potem vejico odstranimo. V manjših stekleničkah, ki jih serviramo na mizo, lahko vejico pustimo v kisu za okras, ker se bo količina kisa tako ali tako dovolj hitro porabila.

Rožmarinovo olje: V olivno olje potisnemo vejico rožmarina in jo čez čas odstranimo. V steklenički, ki jo serviramo na mizo, lahko pustimo vejico v olju za okras, ker se bo olje dovolj hitro porabilo. Z oljem se lahko namažemo pri nevralgijah, bolečinah pri protinu in revmi, otrdelih sklepih. Za sprostitev nakapamo nekaj kapelj takega olja v vodo v posodico lučke, pod skodelico prižgemo čajno svečko. Vonj rožmarina sprošča. Vonj oddaja tudi sveža rastlina. s 5 kapljicami eteričnega rožmarinovega oljem, 250 ml vroče vode, 1 žlico jedilne sode bikarbone in lahko razkužimo in odišavimo glavnike.

Molje odganja posušen rožmarin v vrečkah. Če psa okopamo in splaknemo z rožmarinovo raztopino, boste po naravni poti pregnali bolhe.

Rožmarinova sol: v velik mlinček natresemo grobo morsko sol in rožmarinove sveže ali posušene listke (iglice). Sol z rožmarininovimi listi vred zmeljemo in z njo začinjamo jedi in solate.

Kopel pripravimo tako, da zavremo 60 g rožmarinovih listov in jih pustimo, da se namakajo 30 minut. Potem precedimo in dodamo vroči vodi za kopel. Kopel deluje poživljajoče in krepi živčni sistem. Koljemo se 10 minut, nikdar pred spanjem, ker kopel poživlja. Drug recept. 4 žlice rožmarinovih listov zavremo v 1 litru vode, dodamo žlico olivnega olja. Počakamo 20 minut, potem precedimo in oddamo kopeli za celo telo.

Kopel za roke in noge proti revmatizmu: na 1 liter vode stresemo prgišče cvetočih vejic.

Madžarska voda: V 4,5 l žganja narežemo na 2 cm dolge koščke zelišča: rožmarina, sivke in mirte. Zelišča naj bodo dolga cca 30 cm, uporabimo jih toliko, kot jih lahko objamemo z roko. Zelišča namakamo vsaj 2 tedna, potem precedimo. V taki mešanici zelišč lahko namakamo noge, se kopamo.

Kopel proti celulitisu: 5 žlic posušenih listov črnega hrasta, žlica žajblja, žlica rožmarina. Mešanico zavremo v dveh litrih vode in kuhamo 15 minut. Pripravek dodamo vodi za kopanje.

Obkladke polagamo na edeme, zmečkanine, zvine, izpahe.

Mazilo proti bolečinam: na blagem ognju segrejemo 2 žlici olivnega olja, dodamo 2 žlici smrekove smole, 2 žlici čebeljega voska, k temu dodamo še 1 kavno žličko rožmarinove tinkture.

Rožmarinova tinktura: prgišče rožmarinovih listov namočimo v ¼ litra žganja.

Drugo: Rožmarinove vejice polagamo med perilo, v omare obesimo šopke, da se obleka navzame prijeten arome. Odganja molje.

Krompir z rožmarinom: namesto, da bi ga kupili že pripravljenega, si ga lahko enostavno pripravimo sami. Uporabimo mlad droban krompir, ki ga skrbno operemo. V pekač ga naložimo z nekaj neolupljenimi stroki česna, posipamo s poprom v zrnih in potresemo z listi rožmarina. Lahko tudi samo dodamo vejico ali dve, ki jih po kuhi odstranimo ali uporabimo za dekoracijo. Posolimo z morsko soljo in pokapamo z olivnim oljem. Pečemo v pečici na 250 stopinj Celzija skoraj 2 uri. Če bi radi peko pospešili, krompir z lupino vred najprej pokuhamo v vreli vodi cca 10 minut, potem na nadaljujemo peko v pečici po postopku opisanem zgoraj. Krompir lahko postrežemo s smetanovo omako, majonezo, tatarsko omako itd… Odlično se poda k jedem z žara.

Vino: drobno nasekljamo 2 žlički svežega rožmarina in jih stresemo v steklenico. Prelijemo z 1 litrom belega vina. Steklenico zapremo in počakamo 1 teden , precedimo skozi krpo. Pijemo zjutraj in zvečer po kozarček kot liker. Vino krepi srce, pomaga proti izčrpanosti, neplodnosti, belemu toku, omotici, napenjanju, čisti kri, deluje zoper zastajanje vode v telesu. V tem primeru pijemo vino 3x na dan na tešče in pred kosilom in večerjo.

Kozmetika: Rožmarinovo olje je sestavni del krem in parfumov, kopalnih soli.

Opozorilo: Nosečnice naj se rožmarina izogibajo, ker spodbuja delovanje spolnih želez in organov. Rožmarinov čaj, olje ali vino lahko izzove popadke, zato ga nosečnicam odsvetujejo. Preveliki in premočni odmerki lahko izzovejo tudi pri drugih vnetje črevesja, ledvic in krče. Rožmarin ni primeren za otroke.

Vir: Maurice Message: Zelišča za zdravje

David Hoffmann: Zelišča: celostno zdravljenje

Naravna zdravila, MK; 2007

Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994

Karin Greiner in Angelika Weber: 300 vrašanj o zeliščih; Založba Narava, 2009

Velika knjiga o zeliščih, MK; 2010

ARNIKA (arnica montana L.)

DRUŽINA: nebinovke (Asteraceae)
Druga imena: aronk, brdnja, črvivec, gorski kokovičnik, gorska svetlica, materinski koren, planinski pečnik, primožek itd.
Uporabni deli: cvetovi

ZNAČILNOSTI: Arnika je trajnica, ki doseže višino od 20 do 60 cm. Cvetovi so rumeni koški, 6-8 cm široki in jezičasti. Steblo je pokončno, žlezasto dlakavo, z enim cvetnim koškom. Koški dišijo aromatično, so grenkega in žgočega okusa.

RASTIŠČE IN NABIRANJE: Raste na peščenih travnikih in visokih barjih. Spomladi in jeseni izkopljemo koreniko s koreninami, junija in julija pa nabiramo cvetove.

ČAS CVETENJA: Cvete od junija do avgusta.

KAJ ZDRAVI: Arnika širi žile in pospešuje celjenje ran. Deluje proti revmi in protinu, proti gripi, pri motnjah v krvnem obtoku, pri želodčnih in črevesnih motnjah. Kot vsestransko zdravilo deluje predvsem pri posledicah udarcev in padcev. Obnavlja tkivo, odstranjuje krvne strdke, ki nastajajo pri odrgninah, izpahih in izvinih. Pomaga pri modricah. Pomaga tudi proti mozoljavosti, otekanju in kroničnem artritisu ter revmatičnim sklepom.

PRIPRAVA IN UPORABA: Čajev in prevretkov iz arnike ne uživamo, ker so lahko nevarni. Povzročijo lahko omotico, drhtavico in živčne motnje. V prevelikih odmerkih ali prepogosti uporabi lahko povzroči srčno aritmijo.

Tinktura: osmukamo arnikine cvetove, uporabimo samo večne liste. Sveže ali posušene namočimo za 2 tedna v 70 % alkoholu ali žganju, v razmerju 75 gramov cvetov na ½ litra alkohola. Nato tinkturo precedimo in shranimo v temnem prostoru.

Tinkturo uporabljamo razredčeno pri zunanjih poškodbah, pa tudi pri vnetju krčnih žil, bolečinah v križu.

Pomembno: Arniko uporabljamo predvsem zunanje. Pripravkov ne uporabljamo v bližini ust ali oči ali jih polagamo na odrte rane. Če nam po nesreči zaide v odrto rano izperimo z veliko vode. Ne uporabljamo jo pri majhnih otrocih. Pri občutljivih ljudeh lahko sproži alergijo, najpogosteje pri tistih, ki so alergični tudi na druge nebinovke kot so: kamilica, ognjič ali rman. Notranje jo uporabljamo homeopatsko ali pod nadzorom fitoterapevta pomaga pri čustvenih posledicah travme, šoka kot posledice poškodbe.

Opozorilo:

Zapis je zgolj informativnega značaja, zato spletna trgovina Mag.com ne prevzema odgovornosti za pripravke. Uporaba pripravkov in uživanje je na lastno odgovornost. Uporabnik naj zdravilne rastline uporablja z vso pazljivostjo, saj so vsa zdravilna zelišča v večjih količinah in nepretrganem uživanju lahko strupena.

Vir: Velika knjiga o zeliščih, MK; 2010

AMERIŠKI SLAMNIK (Ehinacea purpurea L.)

DRUGA IMENA: Rudbekija
DRUŽINA: NEBINOVKE
ZNAČAJ: hladen, suh, pretežno pekoč
ZNAČILNOSTI: Ameriški slamnik izvira iz Severne Amerike. Zraste od 80 do 100 cm v višino in 40 cm v širino. Cvetovi so rožnati. Je večletnica. Potrebuje prepustno, vlažno prst in sončno lego.



ČAS CVETENJA: Cvete od julija do septembra.



UČINKOVINE: Vsebuje alkaloid, betain, inulin in eterična olja, glikozidi.

KAJ ZDRAVI: Ameriški slamnik krepi imunski sistem, pomaga pri akutnih boleznih dihal in proti gripi.

PRIPRAVA IN UPORABA: Pripravljamo tinkturo iz korenin.
Na tržišču najdemo zdravila z ameriškim slamnikom, ki so pripravljena na različne načine:
Nekatera pripravijo tako, da sveže rastline zmeljejo in iz njih iztisnejo sok. V ta sok preidejo predvsem snovi, ki so dobro topne v vodi, manj pa tiste (alkamidi), ki se raztapljajo v alkoholu. V sok preidejo tudi encimi, ki nekatere snovi (derivate kavne kisline) razgradijo.
Pri drugem načinu priprave k zmletim rastlinam dodajo manjšo količino alkohola (npr. 20 odstotkov), ki deloma olajša raztapljanje alkamidov in zavre delovanje encimov.
Pri tretjem načinu, ki mu rečemo priprava tinkture, zmletim rastlinam dodajo večjo količino alkohola (npr. 300 odstotkov). S tem zelo dobro raztopijo alkamide, poslabša pa se raztapljanje polisaharidov. Pri tinkturi se zaradi dodanega alkohola celotna tekočina razredči.
Lekovo zdravilo Immunal je pripravljeno po drugem postopku.

Pomembno:
Predolga notranja uporaba je lahko škodljiva. Gel moramo uporabiti svež, ker ni obstojen za shranjevanje.

Opozorilo: Pri težjih avtoimunih boleznih kot je lupus, multipla skleroza, tuberkuloza, se pred uporabo posvetujte z zdravnikom. Če ste alergični na družino marjetic, ste lahko tudi na ameriški slamnik. Dolgotrajna raba lahko učinke rastline oslabi. Večji omerki lahko občasno povzročijo omotičnost in slabost z bruhanjem.


Zapis je zgolj informativnega značaja, zato spletna trgovina Mag.com ne prevzema odgovornosti za pripravke. Uporaba pripravkov in uživanje je na lastno odgovornost. Uporabnik naj zdravilne rastline uporablja z vso pazljivostjo, saj so vsa zdravilna zelišča v večjih količinah in nepretrganem uživanju lahko strupena.


Vir: Naravna zdravila, MK; 2007
Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994

ALOJA (Aloe vera, sin. a. Barbadensis)

ZNAČILNOSTI: Aloja izvira iz Afrike. Zraste od 50 do 70 cm v višino in 60 cm v širino. Listi so zeleni in suličasti, cvetovi rumeni. Je večletnica. Potrebuje prepustno prst in sončno lego. Pri nas uspeva kot lončnica.
Druga imena: niso poznana
Družina: lilijevke
Značaj gel: slan, grenak, hladen, vlažen.
Značaj listi: grenak, vroč, vlažen
ČAS CVETENJA: Cvete od julija do avgusta.

UČINKOVINE: Vsebuje aloin (alon), eterično olje in smole

KAJ ZDRAVI: Alojin gel pomaga pri celjenju ran in opeklin, aken, hemoroidov, dezinficira, posušen rumeni sok ali grenka aloja pa je močno odvajalo. Pomaga tudi pri luskavici in ekcemih. Alija pomaga tudi pri revmatičnih obolenjih. Z raziskavami so dokazali, da krema z alojinim gelom preprečuje in zdravi revmatoidni artritis. Napitki z alojo, ki jih lahko kupimo, krepijo imunski sistem, a ne povzročajo driske. Alojin gel lahko nanašamo na modrice, rane, izpuščaje.

Dobijo se tudi komercialni pripravki, ki so koristni za različne tegobe. Raziskave kažejo, da celo v primeru sladkorne bolezni tipa 1, ki ni odvisna od inzulina. Kapsule urejajo tudi število lipidov v krvi.

PRIPRAVA IN UPORABA
Gel: Alojin gel stisnemo iz odrezanega lista, s strganjem s topim delom noža, ne z rezilom po notranji strani lista. Gel moramo uporabiti takoj, ker ni obstojen. Rastlina ni odporna na hladnejše podnebje, zato pri nas uspeva samo kot posodovka.

Gel je idelano domače zdravilo proti opeklinam in ranam. Blagodejno učinkuje na izsušeno kožo, predvsem pri ekcemih okrog oči in koži na obrazu. Učinkovito odpravlja glivične okužbe kot je lišaj. V ajurvedskem zdravilstvu je pomembno krepčilno sredstvo pri presežku pite (ognja).

Napitek: Pol posušenega lista aloje, žlička koromačevih semen in nekaj brinovih jagod prelijemo s hladno vodo. Spijemo samo manjšo skodelico, saj bo pripravek deloval blago odvajalno. Isti pripravek lajša menstrualne težave.

Prah posušenih listov se lahko uporablja kot čaj. Na skodelico vode damo noževo konico prahu. S tem čajem blažimo vnetja oči, izpiramo odprte ture.

Sveta Hildegarda je sok aloje priporočila pri zlatenici. Alojo damo v mrzlo vodo in to pijemo zjutraj 3-4 krat. Proti mrzlici pa je svetovala, da mešanico soka ali prahu črne mete, alojo in sladki koren ter lovor nekaj minut kuhamo v vinu in sladkamo z medom. Pijemo po majhnim požirkih, dokler mrzlica ne mine.

Pomembno:
Predolga notranja uporaba je lahko škodljiva. Gel moramo uporabiti svež, ker ni obstojen za shranjevanje.

Opozorilo:
Aolje ne uporabljamo med nosečnostjo, saj vzpodbuja krčenje maternice. Ker se izloča v mleko, se je izogibajmo tudi med dojenjem. Ne uporabljajmo jo pri visoki ravni sečnine v krvi ali motnjah delovanja jeter ali ledvic.

Zapis je zgolj informativnega značaja, zato spletna trgovina Mag.com ne prevzema odgovornosti za pripravke. Uporaba pripravkov in uživanje je na lastno odgovornost. Uporabnik naj zdravilne rastline uporablja z vso pazljivostjo, saj so vsa zdravilna zelišča v večjih količinah in nepretrganem uživanju lahko strupena.

Vir: David Hoffmann: Zelišča: celostno zdravljenje
Naravna zdravila, MK 2007
Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994

Velika knjiga o zeliščih, MK, 2010

ABRAŠČICA (Artemisia abrotanum)

DRUŽINA: KOŠARICE
Druga imena: abarat, abratica, avber, božja matica, lažji pelin, svetogorski grben itd.

ZNAČILNOSTI: Abraščica izvir iz Osrednje Azije in je iz rodu pelinov. Listi so suličasti, po zgornji strani goli, na spodnji pa sivo dlakavi. Cvetovi so bledo rumeni, koški okrogli. Steblo je pokončno. Celotna rastlina ima vonj po citronki, okus pa grenak. Zelo je podobna pravemu pelinu.
Abrašica enako kot pelin vsebuje močno eterično olje, ki odganja žuželke. Njene liste dajejo med obleke, da preženejo molje.

RASTIŠČE: Raste na pokopališčih in po vrtovih.

ČAS CVETENJA: Cvete od avgusta do oktobra.

UČINKOVINE: Vsebuje eterična olja, alkaloid abrotin in čreslovine.

KAJ ZDRAVI: Pomaga prebavilom pri želodčnem in črevesnem katarju, pri vnetjih in okužbah. Pomirja, blaži vnetja, pospešuje izločanje pota in seča. Pomaga tudi proti slabokrvnosti, kašlju, pomanjkanju apetita in driski.

Uporabljamo jo tudi kot obkladke pri udarninah in ozeblinah.

PRIPRAVA IN UPORABA
Proti vnetjem in okužbam: polno žlico zeli namočimo čez noč v 1 litru tekočine. Čaj lahko uživamo čez cel dan, čaj tudi čisti organizem, ker pospešuje potenje in žene na vodo.

Zunanje kot obkladek: 100g časa za teden dni namočimo v 1l domačega žganja

Pomembno:
Ne smejo uživati nosečnice, veljajo ista opozorila kot pri pelinu, da naj bomo pazljivi pri pripravkih, kjer rastlino namočimo v žganje, novejša spoznanja to močno odsvetujejo.

Opozorilo:
Zapis je zgolj informativnega značaja, zato spletna trgovina Mag.com ne prevzema odgovornosti za pripravke. Uporaba pripravkov in uživanje je na lastno odgovornost. Uporabnik naj zdravilne rastline uporablja z vso pazljivostjo, saj so vsa zdravilna zelišča v večjih količinah in nepretrganem uživanju lahko strupena.

PRAVA KAMILICA (matricaria recutita, chamomilla recutita, matricaria chamomilla)

DRUŽINA: NEBINOVKE / KOŠARICE
Druga imena: gamilica, gomoljica, hermanek, kamenika, maternik, maternjak, mrvca, rumenek, vonjavka, rumenek.
Značaj: grenak, pretežno topel, vlažen


ZNAČILNOSTI: Kamilica izvira iz JV Evrope in S Azije. Danes je razširjena po vsej Evropi. Njeni zdravilni učinki so znani že tisočletja. V preteklosti so z njo zdravili ženske težave, od tod tudi ime maternjak, maternik. Obstaja tudi verovanje, da ima kamilica čudežne lastnosti. Z njo so si pomagali pri prepoznavanju čarovnic. Šopke kamilic so obešali s stropa. Če so zanihali, ko je v prostor vstopila ženska, so jo imeli za čarovnico. Je enoletna rastlina. Raste na vseh tleh na sončni in pol senčni legi na njivah, ob poteh. Zraste med 20 in 50 cm višine. Cvete od maja do avgusta. Zdravilni so cvetovi.

NABIRANJE: Največkrat uporabljamo kot drogo cvetove, za pripravo kopeli pa tudi liste in stebla. Pri cvetovih počakamo, da nekaj dni cvetijo, da dosežejo največjo koncentracijo eteričnega olja, ki blaži in zdravi vnetja. Cvetne koške brez pecljev nabiramo od maja do junija pa vse do jeseni, uporabljamo sveže in posušene. Sušimo jih v senci. Rastlino vedno nabiramo v suhem in sončnem vremenu.



UČINKOVINE: eterična olja s (ham)azulenom, flavon, glikozidi, kumarin, alkaloide, valerijansko kislino. Eterično olje se ob destilaciji obarva modro.



KAJ ZDRAVI: Pomaga pri želodčnih in črevesnih vnetjih, napenjanju, prebavnih motnjah s krči, deluje proti vnetjem bronhijev, oči, ustne votline, žrela, zdravi odrte rane na nogah, proti hemoroidom, vnetjem genitalij, zobobolu in obolenju živcev. Kamilica je naravni antibiotik, z njo si pomirimo želodec pri slabosti, olajšamo črevesne težave. Zdravi tudi kožne težave akne, ognojki, vnetje obnohtnice itd.



Deluje proti bolečinam, nespečnosti, nervozi, slabi prebavi, kožnim bolezni, prežene gliste. Zavira učinkovanje bakterijskih strupov, je razkužilo. Čaj iz kamilice pospešuje potenje, z njim hitreje premagamo izčrpanost po bolezni.


Znanstveniki iz velike Britanije in Japonske so s poskusi na živalih dokazali, da se je živalim, ki so dobivale izvečke iz kamilice, močno zmanjšal sladkor v krvi. Kamilica naj bi tudi vplivala na dva enicma, ki nadzorujeta poškodbe živcev, ledvic, očesne mrežnice in očesno mreno tako, da je blokirala njuno delovanje. To pomeni, da bi kamilica lahko ugodno vplivala ne le na sladkorno tipa 2, ampak tudi na zaplete pri sladkorni bolezni.


PRIPRAVA IN UPORABA: Za zdravljenje si pripravimo sedežne kopeli, grgramo čaj, obkladki blažijo revmatične bolečine.



Čaj poti vnetju, krčem črevesja, napenjanju: pijemo 3 skodelice dnevno pred jedjo. 2 žlički kamiličnih cvetov prelijemo s ¼ l vrele vode in pustimo 10 minut stati. Čaj vedno le poparimo. Čaj uporabimo tudi za obkladke, izpiranje in inhaliranje. Za inhalacijo prelijemo prgišče cvetov z 1 litrom vrele vode. Inhaliramo 10 minut, dvakrat na dan, če gre za gripo.

Kopeli pripravimo tako, da stresemo 2 žlici cvetov pa do dveh prgišč v vrelo vodo, odvisno ali gre za kopel za noge, sedežno kopel ali kopel za celo telo. Kopamo se največ 10 minut. Kopeli pomagajo pri bolečinah v ušesih, očeh, glavobolu, granulomih, bronhitisu le da so daljše po 20-30 minut.



Olje za natiranje dlesni dojenčkov ob rasti zob, vtiranje pri bulah, oteklinah, zmečkaninah, protinu, revmi: olje pripravimo tako, da zmečkamo prgišče cvetov, ki jih stresemo v kozarec za vlaganje prelijemo s pol skodelice sojinega olja, pustimo stati 6 tednov. Vsak dan pretresemo kozarec. Ko dobi olje jantarjevo barvo, olje precedimo skozi krpo in iz cvetov iztisnimo olje. Prelijmo v stekleničko, ki jo lahko dobro zapremo. Druga varianta: nekaj prgišč cvetov namočimo v 1 liter olivnega olja, postavimo na sonce za 10 dni, potem precedimo v steklenice. Natiramo večkrat na dan.

Obkladki: pripravimo jih iz čaja, tople polagamo na boleča mesta. Kamilica preganja kamne, trganje v udih, zlatenico, tesnobo v prsih, menstruacijske težave. Na gnojne rane polagamo kar sveže zmečkane cvetove ali celo rastlino.



Drugo
Čaj za pomoč hišnim ljubljenčkom (mački ali psu) pri driski, vnetjih oči: pri driski dajte živali piti kamilični čaj namesto vode. Čaj pripravite tako, da zavrete 2 žlici cvetov v skodelici vode, kuhajte 10 minut, počakajte, da se ohladi. Isti pripravek uporabimo kot obkladek ali prevezo pri vnetjih oči.



Kozmetika: če si umivamo lase s kamilico svetlimo lase in jim damo lesk. Priporočamo predvsem svetlolaskam (60 g listov in cvetov na 1/2 litra vode prevremo). S kamiličnim čajem si lahko umivamo obraz, da se koža hitreje čisti.



Opozorilo:
Kamilice ne smemo uživati stalno, ker povzroča nervozo. Nekateri so na kamilico alergični, čeprav manjše količine čaja ne bi smele biti problematične, kamiličnim obkladkom za oči pa naj se raje odpovedo. Enako velja tudi za tiste, ki niso alergični, saj učinkovine dražijo oči. Po bruhanju ne pijemo kamiličnega čaja. Kamilice lahko povzročijo kontakti dematitis. Kamiličnemu eteričnemu olju naj se izogibajo nosečnice.

Vir: Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994

POMLADANSKI JEGLIČ (Primula veris in Primula officinalis)

DRUŽINA: JEGLIČEVKE
Druga imena: nadušnik, šmigovec, golčica, gospodična, piskalica, trobentica
Značaj: sladek, suh, malc topel.
ZDRAVILNE UČINKOVINE:
cvetovi: eterična olja, saponini, flavoni, glikozidi, čreslovina, kremenčeva kislina, korenine: saponini, glikozidi, saliciati, hlapno olje, silicijeva kislina.
Zdravilne lastnosti: Cvetovi: umirjajo živce, krčijo tkivo, povzročajo znojenje, zdravijo nespečnost in nemir.
Korenine: spodbujajo izkašljevanje, preprečujejo krče in vnetja, krčijo tkivo.

ZNAČILNOSTI: Je do 30 cm visoka trajnica, z enostranskim socvetjem zlato rumene barve. Listi tvorijo rozeto z nagubanimi jajčasto-suličastimi listi. Raste po suhih do delno vlažnih travnikih, cvete od aprila do maja. Rastlina je znanilka pomladi, ki nam pomaga premagati zimska gripozna obolenja, katarje, kašlje. Za rast potrebuje humusna tla.

NABIRANJE: Največkrat uporabljamo kot drogo korenino in cvetove, ki jih nabiramo s čašnimi listi vred, saj zeleni del čaše vsebuje C vitamin. Korenine kopljemo marca in aprila. Očiščene korenine nanizamo na nitke in jih sušimo v zračnem, senčnem prostoru. Cvetove na hitro posušimo. Za cvetove ni nujno, da hranimo v zračno tesni posodi.

KAJ ZDRAVI: pomaga preprečiti kašelj in prehladna obolenja, katarje, oslovski kašelj, pljučnico. Korenina in cvetovi čistijo kri in razstrupljajo. Po Kneippovo pomaga čaj še pri revmatizmu in protinu. Čaj krepi živce in srce, blaži migreno, zmanjšuje naval krvi v glavo, pomaga pri nespečnosti, ker umirja, zdravi živčne motnje. Učinkuje proti vnetju srčne mišice, vodenici in proti nagnjenju h kapi. Pomaga pri zmanjševanju drgetanja udov. Podobne učinke kot zdravilni jeglič, ki raste v sredogorjih in je zaščiten, ima tudi trobentica (primula acaulis), ki lahko nadomesti jeglič v vseh zdravilnih receptih. V prodaji dobimo korenine in cvetov jegliča. Nekateri viri celo navajajo kot zdravilno rastlino samo trobentico, drugi enačijo jeglič s trobentico.

PRIPRAVA IN UPORABA
Čaj poti nespečnosti: 50 g jegliča, 25 g cvetov sivke, 15 g storžev hmelja, 10 g šentjanževke, 5 g baldrijanovih korenin. Zvrhano žličko čajne mešanice prelijemo s skodelico vode, pustimo 10 minut , odcedimo, dodamo med. Čaj pijemo pred spanjem.

Čaj iz posušenih cvetov: štiri čajne žličke prelijemo z mrzlo vodo in zavremo. Čaj pospešuje odvajanje vode , blago odvaja in pomirja. Pomaga pri pljučnih obolenjih vseh vrst, migreni, vnetjih živcev, vrtoglavici, nemirnemu bitju srca, pri protinu in revmi. Na dan popijmo po 2 skodelici čaja. Čaj sladimo z medom. Čaju, ki ga skuhamo pri obolenjih dihal dodamo liste koprive in mlade breze.

Čaj iz korenin in cvetov uporabimo za obkladek na sveže rane, rane, ki se slabo celijo. Obkladek si lahko položimo na tilnik pri glavobolu.

Čaj iz korenin: žličko nasekljane korenine zavremo v 1/4 l vode in pustimo stati 5 minut. Čaj je proti vsem kašljem, vključno starostnemu kašlju.

Čajna mešanica proti kašlju: «Zmešamo tri dele trobentice, po en del koprca, janeža, lapuha v čajno mešanico iz katere skuhamo čaj, » priporoča pater Ašič. Predvsem je vprašljiva sestavina mešanica lapuha, za katerega so odkrili, da je morda v določenih pogojih lahko karcinogen, zato je odsvetovana njegova pretirana uporaba. Drug recept pravi, da zmešajmo žličko posušene in zdrobljene jegličeve korenine z žličko timijana in žličko janeža. Mešanico prelijmo s skodelico vrele vode in takoj nato odcedimo. Spijte dve skodelice čaja na dan.

Spomladanski čaj za čiščenje krvi : 50 g zdravilnega jegliča, 50 g mladih bezgovih poganjkov( popki), 15 g koprivnih listov, 15 g regratovih korenin. Čajno žličko mešanice prelijemo z 1/4 litra vrele vode in namakamo 3 minute. Čez dan spijemo po požirkih dve skodelici čaja.

Drugo: Jegličev sirup pripravimo tako, da v kozarec izmenično nalagamo plast cvetov in plast sladkorja. Namesto sladkorja lahko uporabimo kristaliziran med. Pol kozarec pokrijemo s krpo in postavimo na sonce. Pustimo 3 tedne, da se sladkor stopi oziroma utekočini. Precedimo in natočimo v steklenice ter hranimo v hladnem in temnem prostoru.
Spomladanska solata: zanjo lahko uporabimo tudi liste in cvetove (s čašnimi listi vred) navadne trobentice, ki jih primešamo regratovi ali drugi spomladanski solati poleg cvetov vijolice. Taka solata ni le zdrava, ampak tudi lepa za oko. Liste in cvetove lahko primešamo tudi prikuham na koncu kuhanja oziroma jih uporabimo za dekoracijo.
Vino: V belo vino preprosto za nekaj časa namočimo cvetove trobentice ali jegliča. Cvetovi morajo biti prekriti z vinom. Steklenico zamašimo in postavimo za 14 dni na sonce. Požirek takega vina na dan krepi srce. Srčni bolniki lahko popijemo do 3 polne jedilne žlice vina.

Opozorilo: Nekateri ljudje so alergični na trobentico oz. jeglič. Ti naj se ga izogibajo. Ljudje občutljivi na aspirin naj se izogibajo pripravkom iz korenin. Nosečnice se naj izogibajo vsem vrstam jegliča, saj spodbujajo krčenje maternice. Pripravkom se morajo izogibati pacienti, ki jemljejo preparate za redčenje krvi (warfarin npr.)

Vir: Velika knjiga o zeliščih, 2010 in drugi viri