KOMPOST

Kakovost svojega vrta in pridelkov lahko izboljšamo s kompostom. Kako do dobrega komposta? Upoštevajmo nekaj pravil kot so: Kompost naj poleti leži v senci, da se ne izsuši. Če je potrebno, ga zalivajmo. Kompostnik postavimo direktno na zemljo, da lahko vanj pridejo deževniki. Kompostirame lahko vse surove organske snovi, ki se naberejo v kuhinji in na vrtu. Ostanki kuhane hrane niso zaželeni, ker z njo privabljamo glodavce in druge škodljivce. Večje kose kot so veje, moramo razsekati. Plasti naj bodo rahle, kup premečimo, da bo prezračen. Mokre odpadke zmešajmo s suhimi. Kompost je zrel, ko postane temno rjav in nekoliko grudast.

Kup komposta nahrani ptice, saj pobirajo insekte, na kup zmečemo vse organske odpadke in tako si pridobimo koristen bio gnoj, katerega lahko uporabimo za vrtove, zelenice , lončnice, balkonska korita, itd. Kompost vsebuje humus in hranljive snovi, na sebe veže vodo, zato je zelo koristen za izboljšanje zemlje.

Kaj lahko mečemo na kompost?
Na kompost lahko odlagamo: vrtne odpadke, pokošeno travo, listje, zdrobljene oz. sesekljane veje, jajčne lupine, sadje in zelenjavo, kavno in čajno usedlino, slamo, seno, žagovino.

Na kompostnik ne spada: ostanke hrane in živil rastline s semeni (navadna zvezdica, koprive, rogovilček (francoska zel) itd.) plevel in korenine (njivski slak, itd.) rastline obdelane z insekticidi, olupki banan, odpadki, ki kažejo znake bolezni rastlin (požig listov, nagubano listje, obolelo listje zelja, fižola, kumar ali paradižnika).