Fosil

Fosil

17. november 2008

BUČA, NAVADNA (Cucurbita pepo)

Druga imena: mila, svinjska buča, cuka, golica, koča, malovina, plotnica, tikva

Družina: bučevke
Droga: semena
Učinkovine: eterično olje, alkaloid, vitamini, hormonska učinkovina. Buče so bogate s kalijem, a vsebujejo malo hranljivih snovi, zato so primerne za dietno in zdravo prehrano bolnih in zdravih ljudi. Ker so nevtralnega okusa, jih lahko odlično mešamo z drugo hrano, jih pripravimo kisle, sladke ali slane. Lahko jih kuhamo, vlagamo, jemo surove. Imajo malo kalorij in veliko hranilnih snovi. V lupini je veliko karotinov in magnezija. Buče in bučke vsebujejo še C vitamin, kalij in so dober vir vlaknin. Pomagajo hujšati, izboljšujejo koncentracijo, krepijo srce, odvajajo vodo iz telesa, razstrupljajo črevesje, krepijo imunski sistem in vse telesne sluznice. Uživamo lahko tudi sok iz plodov, za katerega so ugotovili, da pomaga pri zdravljenju psoriaze, če se še hkrati sončimo in kopamo v morski vodi.
Zdravilne lastnosti: proti obolenju prostate, lajša izločanje urina, proti moškim starostnim nadlogam. Odpravljajo črevesne gliste vseh vrst. Nekateri pravijo, da so bučna semena kos celo trakulji. V ta namen svetujejo, da prežvečimo 80-100 jederc, čez eno uro po terapiji proti glistam je potrebno vzeti kakšno močno odvajalo npr. iz sene ali spiti ricinusovo olje. Buče delujejo diuretično in razbremenjujejo ledvice, znižujejo krvni tlak, razbremenijo srce, čistijo telo in kri. Buče uravnavajo tudi delovanje mišice zapiralke pri mehurju, kar pomaga proti inkontinenci. Enako velja za semena, ki pomagajo tudi pri nočnem močenju postelje. Spodbujajo telo , da pokuri zaloge, so hrana za žleze. Pomagajo čistiti jetra, spodbujajo trebušno slinavko in s tem pomagajo uravnotežiti krvni sladkor. Oranžne buče delujejo protirakavno, krepijo sluznice v telesu in preprečujejo okužbe. Pomagajo izločiti v sluz zavite zaostale izločke. Buče preprečujejo bolezni srca in ožilja. Izostrijo vid podobno kot koren.

Bolnikom s sladkorno boleznijo pomaga čaj iz borovničevih lsitov, bučnih jederc in baldrijanovih korenin v razmerju 1:1:1. Tri čajne žličke mešanice poparimo s 3 dl vroče vode. Pijemo ohlajen in nesladkan čaj po požirkih.

Za gojenje buč moramo izbrati sončno lego, dobro zrahljati prst in pognojiti zemljo s kompostom. Najraje uspevajo na kompostu, pri tem imamo dvojno korist. Buče dobro uspevajo, hkrati pa zaščitijo kompost pred izsušitvijo, ker ga popolnoma zakrijejo z listi. Sadike posadimo konec aprila ali v začetku maja. če sadike sami vzgojimo, jih presadimo ven šele po ledenih možeh, sredi maja. posadimo le 4 semena ali sadike, ker se bogato razrastejo in jih po četrtem poganjku odrežemo.

Buče delimo na poletne buče, skupaj z bučkami, ki jih jemo mlade, delno zrele ali zrele v poletni sezoni: Te buče niso primerne za daljše shranjevanje. Zimske buče se dozorele hranijo vso zimo do pomladi. Navaden buče imajo mehko lupino, trd, rebrast ozek in pogosto bodičast pecelj. So rumene, bele, zelene, rumeno-zelene, lisaste, oranžne. Zimske buče so: Hubbad, Banana Pink, Hokkaido, Golden Delicious, Crown prince, Marina di Chioggia. Muškaten buče so predvsem zimske buče z okusnim in vsestransko uporabnim mesom. Največje so sivozelene ali okraste barve. Pecelj ploda je trd, rahlo rebrast in kjer se drži buče izrazito razširjen. Lupina je gladka in trda, meso je rumeno ali oranžno. Odlično se ohranijo prav v pomlad in so med najbolj okusnimi bučami. Sorte se imenujejo Butternut, CHeese in Crookneck, muškatna buča iz Provance z izrazitimi trdimi rebri, na J ZDA največ gojijo sorto C. mixa ali C. argyrosperma.

Sorte pri katerih lupina otrdi, niso primerne za daljše hranjenje in so boljše za uživanje še nedozorele. Mednje sodijo bučke, poletne buče, oranžne buče za noč čarovnic, svinjska buča, štajerka buča z golicami, špagetarica, sorte Delicata in Acorn itd...

Navadna buča je prišla v Evropo z odkritjem Amerike. Semena postrgamo iz notranjosti in jih pojemo surove ali posušene. Uživanje bučnih semen in izvlečkov je priporočljiv dodatek vsakdanji prehrani, zlasti pri moških, starejših od 40 let, svetujemo pa ga tudi ženskam, ki imajo težave s prepogostim izločanjem seča zaradi inkontinence sečnega mehurja.

Bučna semena v ljudskem zdravilstvu jugovzhodne Evrope že dolgo uporabljajo za lajšanje težav z razdražljivim oziroma inkontinenčnim mehurjem in povečanjem prostate. Vsebujejo maščobno olje. V bučnem olju je zelo veliko linolenske kisline, ene od esencialnih nenasičenih kislin, kar pomeni, da je za naš organizem zelo pomembna. Poleg maščobnega olja semena navadne buče vsebujejo tudi fitosterole, tokoferole, karotenoide in minerale. Za vse navedene učinkovine je značilno tudi antioksidativno delovanje, kar pomeni, da lovijo proste radikale, ki lahko poškodujejo celice. Vendar pa se je z bučami kar precej ukvarjala tudi znanost. V preteklosti so namreč menili, da je večina učinkovin, ki ugodno vplivajo na prostato in sečni mehur skrita v oljnem delu semen, vendar sodobna spoznanja nakazujejo, da so za to odgovorne druge, vodotopne učinkovine. Bolni prostati manjka cink. Cink ima pomembno vlogo pri zdravju reproduktivnih organov.

Kulinarika:
Če nas mika buča iz pečice enostavno narežimo rumeno ali oranžno meso buče na široke rezine, jo naložimo v pekač, zabelimo z maslom in posujemo s sladkorjem ter spečemo, dokler se ne zmehča. Lahko zabelimo z maslom in smetano. Namesto sladkorja uporabimo med, izboljšamo okus s cimetom in klinčki ali pimentom.

Buča špagetarica je posebnost, saj jo kuhamo ali pečemo celo. Šele, ko je kuhana oziroma pečena, jo prerežemo na pol, odstranimo semena in z vilicami izdolbemo meso, ki je podobno tankim špagetom. Polijemo jih s polivkami tako kot druge špagete.

Marmelada iz buč. Meso buč razrežemo in samo ali z drugim sadjem vkuhamo kot marmelado.
Sadna solata z bučami: Bučo in jabolka, lahko tudi drugo sadje razrežemo na majhne koščke ter prelijemo z mešanico limoninega soka, medu in vode. Pustimo nekaj ur in potem hladno serviramo.
Kompot iz buč: Bučo kuhamo v sladko-kislem ali sladkem kompotu, okus mu izboljšamo z nageljnovimi žbicami in cimetom.
Vložene buče: rezine buč vlagamo kot kumarice in zalijemo s prevretim in začinjenim kisom ali jih vkuhavamo. Lahko jim dodamo klinčke za izboljšanje okusa.
Buče kot zelenjava: Buče dušimo z malo olja, začinimo s soljo, poprom, muškatnim oreškom, curryem,papriko. Ponudimo k pirini kaši.
Juha iz buč: Buče dušimo na malo olja, zalijemo z vodo, zmiksamo s paličnim mešalnikom, zgostimo s pirino moko ali krompirjem. Začinimo po okusu.
Juha iz buč 2: Buče olupimo (če nimamo buč hokaido, ki jih poleg cuket edinih ni potrebno lupiti), narežemo na kocke, skuhamo v odi, ki smo ji dodali precej kopra. Del bučnega mesa vzamemo iz juhe, ostanek pa spasiramo s paličnim mešalnikom v gladko maso. Meso buč, ki smo ga prej vzeli iz juhe, stresemo nazaj, začinimo s soljo, kislo smetano, po želji okisamo.
Preprosta juha iz buč: Sestavine: 1 žlic masla, 1 čebula, 1/2 rumen buče, olupljene in narezane na kocke, 1 korenček, kos zelene, 4 stroki česna, sol, poper, peteršilj, origano, bazilika. Postopek: Zelenjavo olupimo, narežemo. V kozici segrejemo maslo, prepražimo zelenjavo (10 minut), zalijemo z vodo tako, da pokrije zelenjavo. Dodamo začimbe razen peteršilja, premešamo, pokrijemo, kuhamo 25 minut. Kuhano juho spasiramo s paličnim mešalnikom, potresemo s peteršiljem in praženimi bučnimi semeni.
Solata iz buč: Grobo nastrgamo meso buč in ponudimo kot samo solato ali pa pomešamo z glavnato solato ali kuhano pirino kašo. Za 4 osebe lahko pripravimo svežo solato iz buč tako: 30 dag na kocke narezanih cuket, 15 dag drobno narezane redkvice in kolerabice zmešamo z bučnim oljem in kislo smetano, dodamo limonin sok, mleta bučna ejderca, sol in poper in še enkrat premešamo. Pustimo stati 10 minut. Maso stresemo v solatno skledo in potresemo s sesekljanim peteršiljem.
Zrezek iz buč: Rezine buč začinimo po okusu, lahko jih paniramo z jajcem ali drobtinicami in ocvremo v ponvi kot zrezek.
Rožičevo pecivo z bučami: Zmešamo enako količino rožičeve moke in zmletih buč ter pripravimo toliko mešanice, da je je dovolj za pekač. Namežemo ga z maslom, vanj zložimo mešanico rožičev in buč, poravnamo in pečemo na 150 stopinjah Celzija 20 minut. Še toplo razrežemo na kose, na krožniku zabelimo z maslom. Ne enak način lahko pripravimo precivo s korenčkom in rožičevo moko.
Bučne palačinke: sestavine: 10 dag bučnega pireja, 10 dag skute, cimet ali svež ingver, slakor po okusu, 1 žlica sladkega likerja, zmleta bučna jederca. Postopek: bučnemu pireju dodamo cimet ali sveže nariban ingver ter sladkor. V skuto vlijemo liker, jo dodamo zmesi in gladko razmešamo. Palačinke spečemo na olju. Namažemo jih s pripravljenim nadevom in zvijemo. Obložimo s sladko smetao in posujemo z zmletimi bučnimi jederci.

Lubenica: Sorodnica buč, saj izhaja iz iste družine, je šele v zadnjem času dobila na pomenu zaradi likopina, rdečega barvila, ki je tudi v paradižnikih. Deluje antioksidativno, skrbi za tvorbo imunskih celic, nevtralizira proste radikale in zmanjšuje možnost poškodb genetskega zapisa ter rakavih obolenj. Sveže stisnjen sok lubenice ima izrazito diuretično delovanje in je zelo bogat z rudninami. Poparek iz posušene lupine lubenice pomaga pri vnetjih ledvic, na Bahamih pa v ta namen skuhajo zdrobljene pečke.

Lubeničin šerbet. Navaden šerbet pripravimo tako, da sadju dodamo vodo, sladkor in beljake, vse skupaj pa ohladimo v hladilniku. Lubenica sama pa ima dovolj vode in sladkorja, da jo lahko pripravimo kar tako: Prerežemo jo na pol, izdolbemo meso in ga zmiksamo s paličnim mešalnikom. Ni nujno, da odstranimo pečke, saj so užitne. Posodo z mešanico damo v zamrzovalnik in med zmrzovanjem večkrat premešamo, da ne kristalizira. Ko je masa delno zmrznjena, jo preložimo v izdolbeno polovico-naravno skledo in postrežemo. Okrasimo z listi melise, dodamo po želji še kašen saden liker.

Melona je prav tako bližnja sorodnica buč iz družine bučevk. Tudi v emloni, je tako kot v lubenici 90% vode, poleg tega pa še betkaroten. Sorte z oranžnim mesom sodijo med sadje najbogatejše s karoteni, več ga imajo samo papaje, marelice, kaki, bezgove in rakitovčeve jagode in plodovi jerebike. Posebej bogate so melone z vitamini B in C, kalijem, železom, cinkom, manganom, fosforjem, kalcijem, sistosterin, ki zmanjšuje holesterol v krvi pri vseh bučevkah. zaradi čistilnih procesov, ki jih vzbudijo, enostavno pomlajujejo.

OPOZORILO: Čezmerna uporaba diuretikov lahko povzroči krče, težave s srcem, ožiljem in ledvicami. Ne presegajte priporočenih dnevnih odmerkov bučnic, če jih uživate v kapsulah, ker lahko poškodujejo jetra.

Vir: http://www.nasa-lekarna.si/clanki/clanek/buce-in-bucna-semena-za-zdravo-prostato/
in http://www.ednevnik.si/?u=buce
Jürgen Saupe: Naravni zdravnik
Peter Pukownik : Almanah letnih časov (zbirka Sveta Hildegarda)
Naravna zdravila, MK; 2007
Reinhard Schiller: O zdravem prehranjevanju ( zbirka Sveta Hildegarda)
Dario Cortese: Zelenjava druga moč naravne hrane
Dario Cortese: Sadje moč naravne hrane
Irena Andrini: Najboljši recepti za presne jedi, 2000
Darja Kocjan Ačko: Pozabljene poljščine, 1999

Ni komentarjev:

Objavite komentar