Fosil

Fosil

02. december 2008

ŽAFRAN, PRAVI ( Crocus sativus)

Druga imena: žefran,
Družina: perunikovke
Učinkovine: eterično olje, barvilo krokin, karotin
Zdravilne lastnosti: proti menstruacijskim motnjam, proti obobolom dojenčkov, ptori kolikam, znižuje krvni tlak. Priporočajo ga pri živčnosti, saj deluej pomirjevalno. Raziskave so potrdile, da blaži vnetja in bolečine, zavir rast tumorskih celic pri človeku, rka na debelem črevesu.
Z začimbo žafrana obarvamo riž, juho, pecivo z rumeno barvo. Brazde cvetov nabiramo v jeseni, v času cvetenja (od septembra do novembra). Za kg žafrana je treba nabrati 1200.000 cvetov. Od tod izraz drag kot žafran. V brazdah žafrana so glikozidi in eterično olje safranol. Žefranovo olje pomirjevalno vpliva na centralni živčni sistem, na maternico deluje vzpodbujevalno, v velikih količinah pa jo krči, zato so ga včasih uporabljali za sprožitev splava, kar je zaradi doziranja izredno nevarno.

Homeopatija predpisuje žefranovo tinkturo proti bolečim in izostalim menstruacijam, krvavenju iz nosu, pri očesnih vnetjih.

Žafran je naravni antioksidant, vsebuje vitamina B1 in B2, blaži menstrualne težave. Sirup zoper bronhitis: 5 gramov žafrana v prahu pristavimo v 1 litri hladne vode, zavremo in počasi kuhamo 30 minut. Odstavimo, dodamo 1 kilogram sladkorja in temeljito premešamo. Precedimo skozi gazo, ustekleničimo in uživamo 2-3 žlice dnevno. Indijci in Grki ga uvrščajo med afrodiziake.

Žafran je začimba in naravno rumeno barvilo, ki ga pridobivajo z ročnim nabiranjem in sušenjem prašnikov oziroma brazd pravega žafrana . Vsak cvet ima po tri prašnike. Rastlina prihaja z Vzhoda, dandanes pa jo gojijo v Španiji, Italiji, Grčiji, Iranu in v Južni Ameriki. Začimba je podobna suhim, izrazito rdeče-rjavim nitim, na voljo pa je tudi kot oražno-rumen prah. Ima oster vonj in značilen grenko sladkast okus. Jedem daje poseben, neponovljiv, nekoliko grenak okus in izrazito rumeno barvo. Nepogrešljiv je v španski, italijanski in francoski kuhinji. Žafran je najdražja začimba na svetu. En sam gram žafrana stane - glede na kakovost - 4 do 12 €. Prave žafranove niti so dolge 2-3 centimetre; daljše so cenejše, a slabše kakovosti. Najboljši žafran prihaja iz španske Valencie. Pravi žafran je običajno pakiran v majhne, nepredušno zaprte stekleničke. Sicer ga hranimo v nepredušno zaprti posodi, v hladnem, temnem in suhem prostoru. Na ta način ohranimo barvo in vonj 2 do 3 leta. Žafrana po jedeh nikoli ne potresemo. Pred dodajanjem v jed ga namočimo v manjši skodelici z vročo tekočino. Najbolje kar v delu tiste, s katero jed tudi sicer zalijemo. Jedi ga skupaj s tekočino dodamo tik pred koncem kuhanja.

Za začinjanje in obarvanje jedi za 4-6 oseb običajno zadostuje majhen ščepec žafranovih brazd. Med najbolj znane jedi, ki si jih brez žafrana ni mogoče zamisliti, sodijo marsejska ribja juha, paelja in rižota po milansko. Uporabljamo ga tudi za karije, riževe jedi, za nekatere jedi s školjkami (kremna juha s školjkami), z belim mesom in ribami (jambalaya, jambalaya, provansalska ribja jed, marinirana raca s paradižnikom, bradač po orientalsko) in za drobovino. Z žafranom začinjamo in (o)barvamo tudi nekatere sladice, zlasti mlečni riž (mlečni riž z rozinami in mandeljni), zdrobov puding, kremšnite in brioše.

Zelo dobro se ujema s česnom in sredozemskimi zelišči, na primer z origanom, rožmarinom in baziliko. Je sestavina nekaterih začimbnih mešanic, na primer karija in kolom. Na račun kakovosti se lahko nadomesti s cenejšimi bikso, žafraniko ali kurkumo. Če želimo jed predvsem obarvati, upoštevajmo, da že z 0,1 grama žafrana intenzivno rumeno obarvamo 3 litre tekočine.

Zaradi visoke cene žafrana so se že kmalu pojavili prvi ponarejevalci. V 15. stoletju so žive sežigali na grmadah, kasneje pa so kazen nekoliko omilili - na oslepitev. Danes ga ponarejajo tako, da prašku primešajo žafraniko ali kurkumo, ki imata podobno intenzivno rumeno barvo, ne pa tudi žafranovega okusa. V starem veku so z žafranom zlato rumeno barvali oblačila bogatih oblastnikov.

OPOZORILO:
V večjih odmerkih je zelo strupen. Nekaj gramov žafrana lahko povzroči smrt odraslega človeka. Smrtni odmerek je 20 g, znaki zastrupitve pa se pokažejo že prej. V veri, da spodbudi gladko mišičje, so ga nekoč napačno rabili kot sredstvo za splav, običajno v odmerku 10 g v mleku. Že pri odmerku 5 g pa se pojavijo pikčasto krvavenje na koži, globoko črno odmrtje nosnega tkiva, ki jo spremlja primanjkljaj krvnih ploščic in trombina, pomembnih za strjevanje krvi, ter nenadna srčna slabost s padcem krvnega tlaka in sečekrvnostjo. Dodatni znaki so lahko bruhanje, krvavenje v maternici, krvava driska, kri v seču, krvavenje iz nosu, ustnic in vek, kakor tudi napadi omotičnosti in odrevenelosti, prav tako pa se lahko pojavi zlatenici podobna porumenitev beločnice, kože in sluznic. Lahko poškoduje ledvice in osrednje živčevje. Med nosečnostjo in dojenjem ga odsvetuje.

Žafrana nikoli ne pražimo na vroči maščobi. Uživanje večje količine začimbe praviloma povzroči prebavne motnje, omotico in krče.

Viri :http://www.gurman.eu/leksikon.php?S=7&Folder=3&Article=17
http://sl.wikipedia.org/wiki/Žafran
http://www.pomurske-lekarne.si/si/index.cfm?id=1569
Naravna zdravila, MK; 2007

1 komentar:

  1. kaj pa rastišče dali žafrana uporabnost razmnoževanje in zunanjost

    OdgovoriIzbriši