KVAS, KVASNI IZVLEČKI

Medicinski kvas se uporablja za preprečevanje in zdravljenje pomanjkanja vitaminov skupine B, ter pomaga pri številnih kožnih boleznih. Vitamini skupine B opravljajo v telesu številne pomembne fiziološke naloge. Njihovo pomanjkanje se med drugim pokaže tudi na koži. Pri nekaterih kožnih obolenjih, zlasti pri aknah, se uporabljajo tako oralno kot lokalno.Vitamini skupine B so topni v vodi. Pomanjkanje se navadno pojavlja skupinsko, pogosto pri stanjih, ki so posledica pomanjkljive prehrane, ali pri motnjah vsrkavanja vitaminov in pri povečanih potrebah. Kvas je bogat naravni vir vitaminov skupine B, zlasti B1, B2, B6, pantotenske kisline, nikotinamida in folne kisline. Kvas je najbolj koristen živčevju. Slabo delovanje trebušne slinavke, kadar izloča premalo insulina, se spodbudi s kvasom ali kvasnim izvlečkom. Diabetiki naj bi uporabljali kvasni izvleček kot dišavo. z njim si lahko pripravijo obložene kruhke in jih obložijo s čebulo, da se izkoristi še delovanje žvepla v čebuli. Kvasa ne smemo jesti v velikih količinah, ampak v rednih, a majhnih odmerkih. Svež kvas lahko povzroča napenjanje in vrenje v črevesju, zato za občutljive ljudi bolj priporočajo kvasne izvlečke, ki jih raztopimo v topli vodi. Kvas in njegovi izvlečki delujejo proti tumorjem, splošnemu slabemu počutju, proti vnetjem živcev, slabim, krhkim, izpadajočim lasem.

Vsebnost vitaminov v mg/100 g kvasa: vitamin B1 12 - 15 mg, vitamin B2 3 - 6 mg, vitamin B6 4 - 10 mg, nikotinamid 30 - 50 mg, pantotenska kislina 10 - 20 mg, folna kislina 1 - 5 mg

Vitamin B1 (tiamin)
Znan je kot vitamin za bister um.
Priporočeni dnevni odmerek tega vitamina za odrasle je 1mg do 1,5 mg.
Delovanje: Uravnava encime, ki sodelujejo v kemičnih reakcijah, v katerih se glukoza (krvni sladkor) spreminja v energijo. Sodeluje pri pridobivanju energije, potrebne za delovanje živcev, mišic in srca. Pomaga pri morski bolezni in slabosti, pomaga pri zdravljenju herpesa zostra (pasovec).
Naravni viri vitamina B1 : so kvas, riževe luščine, nerafinirana žitna zrna, polnovredna žita, soja, jajčni rumenjak, oves, arašidi, otrobi, mleko, večina zelenjave, ribe, pusta svinjina.

Vitamin B2 (riboflavin).
Priporočeni dnevni odmerek za odrasle je 1,2 mg do 1,7 mg, za nosečnice 1,6 mg, za doječe matere 1,8 mg.
Delovanje : Sodeluje pri presnovi ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin, pri gradnji in razgradnji rdečih krvničk, pri odstranjevanju strupov iz krvi, potreben je za rast in razvoj zarodka, ohranja zdravo kožo, pomaga pri zdravljenju razjed na ustni sluznici in razpok v ustnih kotičkih, izboljšuje vid, zmanjšuje utrujenost oči.
Naravni viri vitamina B2 so mleko, sir, listnata zelenjava, jogurt, fižol, rumenjak, kvas, ribe, jetra, ledvice.

Vitamin B3 (nikotinamid)
Priporočeni dnevni odmerek je za odrasle 13 mg do 19 mg, za nosečnice in doječe matere 20 mg. Vitamin B3 se sintetizira v telesu ob prisotnosti drugih vitaminov skupine B.
Delovanje :Vpliva na delovanje živčevja in prebavil, sodeluje pri presnovi ogljikovih hidratov, beljakovin in maščob, pri zmanjševanju količine holesterola in trigliceridov v telesu, sodeluje pri nastajanju spolnih hormonov, koži daje zdrav videz, preprečuje in olajšuje bolečine v glavi pri migrenah, znižuje povečan krvni tlak, izboljšuje prekrvitev. Zmanjšuje koncentracijo holesterina in trigliceridov. Izrazito pomanjkanje tega vitamina lahko izzove posebno vrsto kožnega vnetja.
Naravni viri vitamina B3 so polnovredna žita, žitni kalčki, avokado, dateljni, fige, suhe slive, praženi arašidi, kvas, jajca, jetra, pusto meso, ledvice, ribe, belo perutninsko meso.

Vitamin B5 (pantotenska kislina, pantenol)
Je življenjsko pomemben za delovanje nadledvične žleze. V telesu se lahko sintetizira. Priporočeni dnevni odmerek za odrasle je 10 mg.
Delovanje : Sodeluje pri presnovi ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin, pri celjenju ran, opeklin, preprečuje utrujenost, motnje v spanju, motnje v ravnotežju, slabost, bruhanje, tresenje rok, mišične krče. Omili stranske učinke nekaterih antibiotikov.
Naravni viri vitamina B5 so zelena zelenjava, otrobi, žitni kalčki, polnovredna žita, oreški, kvas, meso, drobovina.

Vitamin B6 (piridoksin)
Priporočeni dnevni odmerek tega vitamina za odrasle je 1,5 mg do 2,0 mg, za nosečnice 2,2 mg, za doječe matere 2,1 mg.
Delovanje: Sodeluje pri presnovi beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov, obnavlja poškodovane živčne celice, lajša težave pri slabosti, preprečuje staranje, deluje kot diuretik, zmanjšuje mišične krče, preprečuje vnetja in izpuščaje okrog oči, ust in nosu, slabokrvnost.
Naravni viri vitamina B6 so otrobi, žitni kalčki, soja, dinja, zelje, neoluščeni riž, oves, arašidi, orehi, kvas, jajca, jetra, ledvice.

Biotin (vitamin B8)
Sintetizira se v telesu s pomočjo črevesnih bakterij. Pomembno vlogo ima pri sintezi askorbinske kisline. Priporočeni dnevni odmerek za odrasle je 100 do 300 mikrogramov.
Delovanje: Sodeluje pri presnovi ogljikovih hidratov in maščob, pri razgradnji beljakovin v aminokisline, pomemben je za rast in obnovo krvnih in živčnih celic ter tkiv, ohranja zdravo kožo, odstranjuje ekcem in kožna vnetja, preprečuje sivenje las, pomaga pri preprečevanju plešavosti, lajša bolečine v mišicah.
Naravni viri biotina so kvas, mleko, sojina moka, neglazirani riž, arašidno maslo, šampinjoni, cvetača, stročnice, goveja jetra, jajčni rumenjak.

Folna kislina (vitamin B9, folacin, folat)
Priporočeni dnevni odmerek za odrasle osebe je 180 do 200 mikrogramov, za nosečnice 400 mikrogramov, za doječe matere 280 mikrogramov.
Delovanje: Folna kislina sodeluje pri rasti in zorenju rdečih krvničk, pri presnovi beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob, pri nastajanju deoksiribonukleinske kisline (DNK) in ribonukleinske kisline (RNK). Odpravlja slabokrvnost, prizadetost sluznice v pljučih, bronhijih, sečnem mehurju in maternici, preprečuje povečano možnost splava in razvoja nekaterih telesnih okvar (spine bifide ali hrbtenične reže), izboljšuje nastajanje mleka, ohranja zdravo kožo.
Naravni viri folne kisline so zelena solata, ohrovt, špinača, cvetača, brokoli, rdeča pesa, korenje, marelice, dinja, buča, avokado, fižol, kvas, polnovredna pšenica, temna ržena moka, jajčni rumenjak, jetra, ledvice.

Minerali
Baker
Priporočeni dnevni odmerek za odrasle je 1,5 mg do 2,5 mg.
Delovanje: Uravnava encimsko dejavnost, ki spodbuja nastajanje veziva in barvil za zaščito kože. Sodeluje pri nastajanju hemoglobina. Nahaja se v vseh telesnih tkivih, največ pa ga je v jetrih, možganih, srcu in ledvicah. Pri pomanjkanju bakra lahko pride do anemije, okvare skeleta, motenj v delovanju živčnega sistema, okvar v pigmentaciji in strukturi las in srčnih motenj. Pri pomanjkanju bakra so lasje manj odporni in se cepijo.
Naravni viri bakra so govedina, jetra, grah, slive, perutnina, banana, arašidi, sončnična semena, soja, kvas, sezam, orehi.

Cink
Priporočeni dnevni odmerek za odrasle je 10 mg do 15 mg, nosečnice 15 mg, za doječe matere 19 mg.
Delovanje: Cink je sestavni del pomembnih encimov in je prisoten v vseh telesnih tkivih. V precej velikih koncentracijah ga najdemo v prostati, očeh, modih, kosteh, jetrih in trebušni slinavki. Zaloge cinka v telesu so majhne. Pomanjkanje se pokaže na koži ali v zaostajanju rasti in spolnega razvoja, motnjah v celjenju ran, izpadanju las, vnetju kože in sluznic. Dodajanje cinka ima pozitivne učinke, kar s pridom izkoriščamo v dermatologiji, pri motnjah celjenja ran, pri zdravljenju aken in herpesa labialisa (mehurčkast izpuščaj na koži ali sluznici na ustih), pri plešavosti in nekaterih drugih motnjah.
Naravni viri cinka so meso, jetra, morska hrana, kvas, žitni kalčki, jajca, bučna semena.

Vir:http://www.ezdravje.com/si/lasje/vitmin/

http://sl.wikipedia.org/wiki/Kvas
dr. Alfred Vogel: Ljudski zdravnik