Fosil

Fosil

13. junij 2009

MARELICE (Prunus armeniaca)

Družina: rožnice
Učinkovine: Marelice vsebujejo od vseh vrst sadja največ provitamina A (karotin). Med ostalimi sestavinami je treba omeniti tudi visoko vsebnost vitaminov B1, B2 in vitamina C, kot tudi mineralov kalija, kalcija, fosforja in železa. Poleg tega vsebujejo marelice veliko sadnih kislin, predvsem jabolčne in citronske kisline. Hranilna vrednost: 100 g mesa sadeža ima 54 kalorij/306 kJ.
Zdravilne lastnosti: sadeži večne mladosti, obnavljajo celice, večajo odpornost, varujejo pred prostimi radikali, spodbujajo delovanje jeter, izboljšujejo kri. Vsebujejo tudi baker, ki je nujno potreben za absorbcijo železa. Uživanje marelic polepša kožo, lase, nohte. Zaradi velikih količin beta karotena ostrijo vid v mraku in ponoči ter dobro vplivajo na sluznice. Pomagajo pri boleznih dihal, pospešujejo prebavo. 200 g svežih marelic pokrijemo dnevne potrebe organizma po karotinu, ki je potreben za dober vid, delovanje presnove ter za zdravo in napeto kožo.

Marelice izvirajo iz Kitajske. V Evropo jih je prinesel Aleksander Veliki. Marelice spadajo v družino koščičastega sadja in imajo hrapavo do žametasto lupino. Barva lupine in mesa sadeža je svetlo rumena do oranžna. Na tisti strani sadeža, ki je obrnjena proti soncu, se pogosto pojavijo rdečkaste lise od sonca. Meso sadeža je sočno, rahlo kiselkasto in izredno prijetnega okusa.

Zaradi intenzivne kisline so marelice idealne za kuhanje marmelade, pa tudi kot priloga k divjačini, piščancu ali jedem s curryjem. Zelo okusne so tudi v kompotu ali kot nadev za kolače.

Marelice lahko hranimo v hladilniku nekaj dni, najbolje v plastični vrečki. Najboljše pa je, če jih
porabimo čim prej. Potrgani sadeži naknadno ne zorijo več, temveč le venijo in izgubljajo aromo.
Glavna sezona marelic je julija in avgusta.

Vir: http://www.spar.si/spar/prehranadanes/sadjeinzelenjava/sadje/marelice.htm
Dario Cortese: Sadje naravna moč hrane

Ni komentarjev:

Objavite komentar