Fosil

Fosil

06. julij 2009

Topinambur (Helianthus tuberosus)

Druga imena: laški krompir, svinjska repa, ker se je uporabljal za krmo svinj, laška repa ali papeževa repa, papežica, jeruzalemska artičoka, gomoljasta sončnica.
Učinkovine: V gomolju topinamburja je približno 80 % vode in 20 % suhe snovi (podobno sestavo ima krompir). Suho snov sestavljajo inulin , ta pa je sestavljen iz molekul sadnega sladkorja, oziroma fruktoze (medtem ko sestavljajo škrob molekule glukoze), 2% beljakovin in 0,2 % maščob, minerali (Fe, Si, K, P, Ca) in vitamini (A, B1, B2, in C) ter holin in lecitin. Lecitin omogoča prenos maščobnih kislin in presnovo holesterina. Holin je sestavni del lecitina, ki vzdržuje raven krvnega tlaka.

Zdravilne lastnosti: znižuje krvni sladkor, uravnava krvni tlak in prebavo, odpravlja zapeko. . Lahko ga uživamo celo surovega. Njegov okus je dober in nekoliko poseben, uporabimo ga lahko kot prilogo mesu ali zelenjavi. Gomolje topinamburja uporabljamo namesto krompirja, posebej ga proporočajo v prehrani diabetikov Za razgradnjo fruktoze potrebujemo znatno manjšo količino inzulina, kot je potrebna za razgradnjo glukoze-škroba v krompirju. Je idealna hrana za sladkorne bolnike.

Edinstvena vsebnost hranilnih snovi, mineralov in vitaminov uvršča topinambur med zelo zdravo zelenjavo. Zaradi svoje majhne kalorične vrednosti (74 kcal/100 g) in kot naravno sredstvo za zmanjšanje teka, ga lahko uporabljamo kot sestavino shujševalnih diet.

Domovina topinamburja je Severna Amerika, v jedeh so ga pripravljali že Indijanci. V naše kraje so ga prinesli v prejšnjem stoletju zlasti na Dolenjsko in Štajersko. Tam se je razrastel in razširil. Najdemo ga samoraslega na brežinah potokov in rek. Pri nas je bil nekoč poznan predvsem kot krmna rastlina, uporabljali so zelene dele rastline in gomolje.

Topinambur je sorodnik sončnice. Je trajna rastlina, ki ima pod zemljo podolgovate bradavičaste gomolje. Iz gomolja požene spomladi več zeljastih stebel, ki zrastejo od 1,5 do 3 m visoko in postopoma olesenijo. Spodnji listi so srčasto jajčasti, zgornji pa podolgovato jajčasti in suličasti. Hrapava stebla in liste ima obrasle z dlačicami. Na koncu glavnih stebel in stranskih vej se oblikujejo socvetja. Cvetne glave so podobne sončničnim, le da so mnogo manjše. V našem podnebju začne cveteti avgusta, neredko šele oktobra. Odebeljeni deli korenin – gomolji, so po videzu bradavičasti ali rogljasto razčlenjeni z osrednjim delom, ki je hruškaste ali vretenaste oblike. Na vrhu izrastkov oz. rogljev so očesa. Večinoma so gomolji široki od 3 do 6 cm, dolgi pa od 7 do 10 cm. Povprečna masa gomolja je od 50 do 100 g. Gomolji imajo belo, rdečo ali rumeno barvo kožice ter belo ali rumeno notranjost - meso. Gomolji, izkopani jeseni, vsebujejo precej več inulina kot gomolji izkopani spomladi, saj se inulin čez zimo preoblikuje v druge sladkorje, zlasti v fruktozo. Gomolji v zemlji prenesejo temperaturo do -30 °C.

Kulinarika: Gomolje topinamburja uporabljamo podobno kot krompir. Lahko ga uživamo surovega ali napol kuhanega. Sveži gomolji imajo svojevrsten okus. Lahko pa jih kuhamo, dušimo ali pečemo. So sočnejši in rahlejši od krompirja. Postrežemo ga lahko kot začetno jed, v juhi, prilogah, solatah ali celo kot samostojno jed. Pri pripravi jedi lahko uporabimo recepte za krompir, beluše, kolerabo, cvetačo ali artičoko in jih zamenjam s topinamburjem.


Vir: Miranda Koren, mag.farm. na http://www.pomurske-lekarne.si/slike/clanki/topinamburm.jpg">
Wikipedija

Ni komentarjev:

Objavite komentar