S poskusi je potrjeno, da voda, ko jo popijemo takoj preide v črevo in se absorbira. Po 30 minutah sluznična plast želodca izloči približno enako količino vode, ki prenikne iz tkiva in pride v želodec, z namenom, da bi sodelovala pri razgradnji hrane. Presnova trde hrane je odvisna od vode. Med hrano se primeša kislina, aktivirajo se encimi, hrana se predela v kašo, ki odteče v črevo, kjer se prebava nadaljuje.
Notranjo plast želodca prekriva sluz, ki je sestavljena v glavnem iz vode 98% in 2%, ki jo vežejo. Celice pod sluzjo izločajo natrijev bikarbonat, ki ostane v vodnem sloju. Ta zaščitni plašč ( bikarbonat) ustavi kislino oziroma jo nevtralizira, ko se skuša kislina preiti iz želodca skozi varovalno plast. Reakcija sproži nastanek soli (natrij iz bikarbonata) in klor iz kisline se povežeta v natrijev klorid). Preveč soli, naredi sluznico manj homogeno in omogočijo, da kislina naredi razjedo, ki povzroči bolečino. Skozi dehidrirano sluznico lažje prehaja kislina. Voda je torej edini naravni zaščitni vir pred želodčno kislino od spodaj navzgor ( iz podlage). Zdravila kot so antacidi vežejo kislino iz želodca, da ne naredi še večje škode in zato niso učinkoviti pri varovanju sluznice. POZOR: Antacidi, ki vsebujejo aluminij so nevarni. Znanstveno so dokazane povezane med povečano količino aluminija v telesu in nastankom Alzheimerjeve bolezni. Dr.Batmanghelidj pripisuje kot osnovnemu vzroku za nastanek te bolezni kronično dehidracijo telesa. Šele na drugem mestu je aluminij. V Z državah ponekod uporabljajo aluminijev sulfat za prečiščevanje vode v mesenih vodovodih. Če niste sigurni, kakšno vodo pijete, uporabite aqua C filter napravo.
Naravni proces izločanja vode skozi sluznični sloj je način izpiranja tega sloja zaostalih solnih usedlin. Ne le da, se sluz (re)hidrira, ampak voda omogoča izločanje nove sluzi, ki ustvari zaščito želodca. Ob primerni prehrani in dovolj vode, se bo razjeda sama zacelila.
Ni komentarjev:
Objavite komentar