MAČEHA DIVJA, VIJOLICA, DIVJA (Viola tricolor L.)

Druga imena: macesca,mačešča, mačoha, njivska mačeha, sirotica.

Učinkovine: saponini, flavoni, glikozi violakvercitin, čreslovina, grenčine, alkaloidi, hlapno olje.

Značaj: vlažen, pekoč, mrzel, malce grenek

Zdravilne lastnosti: pospešuje izločanje urina, pospešuje znojenje, čisti kri, blaži bolečine, učinkuje proti zlatenici, motnjah presnove, protinu, revmatizmu, poapnenju žil, boleznih mokril, izčrpanosti in živčnih motnjah srca, proti kožnim boleznim. Pripravki iz divje mačehe širijo krvne žile, izboljšujejo krvni pretok zato pomaga proti arteriosklerozi (zadebelitvi arterijskih sten) in obolenjih srca. Zdravi krčne žile. Nabirajo jo med cvetenjem, uporabljamo vse nadzemne dele.

Dišečo vijolico in divjo mačeho so uporabljali v zdravilne namene že v antiki. Homer je pisal, da so z vijolico umirjali jezo.

Rastlino nabiramo takrat, ko cvete od maja do septembra, zgodaj zjutraj, preden se odprejo cvetovi. Pijemo eno skodelico poparka 3 x na dan. Pomaga pri zastajanju vode v telesu in zatekanju. Čaj proti mazoljevosti naredimo tako, da čajno žličko posušenih cvetov mačehe poparimo s skodelico vrele vode, pokrijemo in pustimo 10 minut. Pijemo zjutraj in zvečer. Čaj za čiščenje krvi: 100 g mačehe, 50 g listov črnega bezga, 50 g velike koprive, 30 g velikega repinca. Zvrhano čajno žličko mešanice prelijemo s skodelico vroče vode in pustimo stati nekaj minut, odcedimo, sladimo z medom. Čaj pijemo spomladi 8-14 dni za čiščenje krvi.

Tinktura: Pripravimo jo v razmerju 1:3 v 25 % alkoholu, 20 kapljic razredčimo z vodo in pijemo po jedi trikrat na dan.

V ljudskem zdravilstvu se posipava po ranah (iz posušene rastline) prah , ki jih čisti in zdravi.

OPOZORILO: Surova mačeha je nekoliko strupena, zato se ji izogibajmo. Pripravki iz divje mačehe niso primerni za notranjo uporabo za otroke. Čezmerna uporaba lahko povzroči neprijetne kožne reakcije, slabost, bruhanje.

Vir: Naravna zdravila, MK; 2007

Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994

PERMAKULTURA

Izraz permakulturni vrt je skoval Avstralec Bill Mollison 1978. Koncept je razvil po večletnem opazovanju naravnih združb. Naša družba je obsedena z urejenostjo. Vrtovi imajo pravilne oblike gredic, potk, trata je nizko pokošena, zastrupljamo marjetice in druge koristne plevele, da bi bila preproga čimbolj pusta "angleška" trava. Permakultura je prehranska džungla, kjer tla niso gola in opleta, rastline niso posajene in postrojene v kolone kot na tapetah. Red ustvarjajo naravni vzorci in harmonije, kjer rastline podpirajo druga drugo v sosedskih odnosih. Vrt bo bujen, trajnosten, samo oskrbovalen. Lepota postane zmešnjava oblik in barv. Kdo pravi, da rdeča in vijolična barva ne gresta skupaj? Lepota permakulturnega vrta je v njegovem zdravem razvoju. Lepota se kaže v pridelkih, polnem naravnem okusu. Pri vsem tem, pa ne rabimo garati neprestano vihteti vil, lopat in motik ter obsedeno pulti plevel.

Primer trajnic, ki izboljšajo tla in so hrana za ljudi in živali: bambus, češmin, Davidov metuljnik, jesenska resa, japonska kutina, spomladanska vresa, komarček, oslez, kovačnik, šipek, metla, gabez. Primer zelenjave: egiptovski luk, ščir, loboda, blitva, okrasno zelje, kodrasta endivija, ivanjščica, rdeča solata, metla, kapucinak, peteršilj. Užitni cvetovi: drobnjak, rožlin, volovski jezik, koper, boreč, marjetica, gorčica, ognjič, radič, nageljček, brestovolistni oslad, prava lakota, gladiola, maslenica, jasmin, bela in rdeča mrtva kopriva, sivka, lesnika, kamilica, melisa, indijanska kopriva, majaron, modra pasijonka, pelargonija, repuh, pomladanski jeglič, trobentica, vrtnica, rožmarin, muškatna kadulja, salvija, žajbelj, španski gadnjak, repušica, zlata rozga, španski bezeg, regrat, timijan, lipa, kozja brada, kapucinka, črna detelja, lapuh, lučnik, jetičnik, vijolica, mačeha, divja vijolica.