NAČINI PRIPRAVE ZDRAVILNIH ZELIŠČ

Zeliščna "zdravila" za izboljšanje počutja
To niso strokovna medicinska priporočila. Pri resnejših težavah se moramo nujno posvetovati z zdravnikom, samo-zdravljenje je lahko samo dopolnilno zdravljenje. Fitoterapija ali rastlinska medicina je del homeopatije. Obširno znanje o rastlinskem zdravilstvu, nas ne usposobi za samo-zdravljenje ali celo zdravljenje drugih.
1. Napitki - čaji
Čaje ponavadi pripravljamo na 3 načine. Kot poparek, zavretek in prevretek. Pri prvih dveh pustimo tekočino stati 10 minut. Pri slednjem pa od 5 do 30 minut. Pri pripravi čajev velja pravilo, da jih nikoli in nikdar ne smemo pripravljati v aluminjastih posodah, emajliranje posode pa ne smejo biti okrušene. Najbolj je, če jih pripravljamo v steklenih ali porcelanastih čajnikih.

Prevretek
pripravljamo takrat, ko uporabljamo trde droge- skorje, lubje, korenine, v katere v oda ne prodira rada in tedaj, kadar se sestavine kot so čreslovine , grenčine, saponini, ne tope rade. V posodo damo drogo-dele zdravilne rastline, jo prelijemo s hladno vodo in jo zavremo. Tekočina mora vreti najmanj pet minut do pol ure, nato pa napitek precedimo. Uživamo ga vročega ali hladnega. Na ta način se izloči več aktivnih učinkovin.

Poparek
je napitek iz nežnejših drog (cvetov, listov), ki bi jim dolgo segrevanje uničilo učinkovine ali pa bi te izparele (eterična olja). Vodo, v katero damo zelišča, odstavimo z ognja, da takoj preneha vreti ali pa vodo posebej zavemo in z njo samo prelijemo drogo. Mešanico pustimo pokrito, da stoji 10 minut do največ pol ure, nato tekočino odcedimo. Seveda se navodilo lahko razlikuje za posamezne zdravilne rastline. To so splošni napotki. Pijemo lahko vroč ali ohlajen pripravek.

Prelivek
pripravljamo takrat, kadar so sestavine droge tako občutljive, da jih že nižje temperature ali kratkotrajno segrevanje pokvari. Drogo damo v skodelico in jo prelijemo s hladno vodo ter pustimo določen čas, najmanj 2 uri (lahko pa tudi čez noč), vmes večkrat premešamo, nato tekočino odcedimo.

Zavretek
je po postopku enak kot prevretek. Zelišče damo v hladno vodo, ko zavre, ga odstavimo, pokrijemo in pustimo stati 10 minut.

V ozadju rastlinskega zdravilstva je filozofija, da je bolje uporabljati čajne mešanice, kot pa čaje z eno samo drogo. Tak pristop je posledica tega, da imajo bolezni, še posebej notranje največkrat več vzrokov in da je poškodovanih ali ne deluje pravilno več organov, ne le eden. Čajne mešanice so sestavljene po načelu, da ima vsak čaj glavno ali osnovno drogo, ki ji dodamo pomožno ali dodatno drogo. Ta ima nalogo, da dopolni učinek prve droge. Umetnost tistega, ki zdravi je, da s pravilno uporabo pomožnih drog okrepi učinek. Čim natančnejša je diagnoza, bolezni in ugotovitev obolelih organov, tem učinkovitejše so lahko čajne mešanice. Na koncu dodamo še droge, s katerimi izboljšamo okus, vonj, videz čaja in so prav tako zdravilne.

Začetniki si lahko kupijo že pripravljene čajne mešanice.

2. Kapljice ali tinkture, esence so alkoholni izvlečki napravljeni iz svežih ali posušenih rastlin. V praksi se je pokazalo, da sveže droge rade skisajo, zato je najbolje, da rastlino najprej dan ali dva sušimo v senci in jo šele potem namočimo. Tinkture pripravljamo takrat, kadar se učinkovine lažje topijo v alkoholu kot v vodi. Zanje lahko uporabimo lekarniški alkohol, etanol, glicerol, domače žganje ali druge žgane pijače. Lahko pa uporabimo za osnovo tinkture tudi jabolčni kis, ki je sam po sebi zdravilen. Ves ostali postopek je enak kot pri tinkturah z alkoholom. Zadnja možnost prirpave tinkture pa je na osnovi glicerina. Te teinkture so milejše za prebavni trakt. Iz mešanice 250 ml vode in 250 ml glicerina, ki ji dodamo 120 g suhih zelišč. Sveža zelišča vsebujejo več vode, zato jih potrebujemo 240 g in mešanico 25% vode in 75 % glicerina. Posodo dobro zapremo in vsak dan pretresemo. Po dveh tednih mešanico precedimoin ostanek zelišč ožamemo.

Smole mire in vrtnega ognjiča se lažje topijo pri višji koncentraciji alkohola, vendar v večini primerov zadošča tudi 45 % alkohol-etanol. Prednost tinktur je, da ohranijo zdravilne učinkovine 12 mesecev in več.
Osnovni recept za tinkturo: žgana pijača z najmanj 30% alkohola, na primer vodka. Če je delež alkohola manjši, je tinktura manj obstojna. Običajno razmerje v tinkturah je 1:5
Sestavine: 100 g fino nasekljanih ali posušenih rastlinskih delov, 500 ml alkohola.
Običajno jemljemo 1 čajno žličko, ki vsebuje cca 5 ml, trikrat dnevno.

Za domačo rabo si zapomnimo, da v 1 decilitru alkohola namakamo 3 žlice posušenih , zdrobljenih , sesekljanih plodov ali korenin in 6 žlic posušenih, zdrobljenih ali sesekljanih listov ali cvetov. Če uporabljamo sveže droge, količino droge pomnožimo s 3. Ker sveže rastline vsebujejo mnogo vode, moramo uporabiti 90% alkohol.

Drug recept: 20 g droge namakamo najmanj 1 teden (nekateri priporočajo tudi dva do šest tednov) v 100 g razredčenega 70% alkohola v dobro zaprti steklenici v temnejšem kraju. Steklenico vsak dan nekajkrat pretresemo. Nato jih precedimo in tinkturo shranimo v temnem prostoru ali temnem steklu. Tinkture redčimo z vodo ali jemljemo le po kapljicah.

Recept Marie Treben: Steklenico, ki se dobro zapira, napolnimo do vratu na rahlo z izbranimi zelišči in jih prelijemo s sadnim ali žitnim žganjem. Posoda naj bo dobro zaprta na toplem mestu (20 stopinj Celzija) 14 dni ali dalj. Večkrat jo pretresemo, na koncu precedimo in ostanek iztisnemo. Tinkture uporabljamo notranje po kapljicah in zunanje za masažo in obkladke:

3. Sok pridobimo s stiskanjem sadežev, plodov, lupin, korenin. Če jih uživamo zaradi vitaminov, jih pijemo sveže pripravljene. Sokove iz zdravilnih rastlin pripravljamo z električnim mešalcem in precejalnim sitom ali cedilom. Najbolj učinkoviti so sveži sokovi. Napolnjeni v majhne steklenice in dobro zaprti so uporabni nekaj mesecev, če jih hranimo v hladilniku. Če želimo podaljšati rok uporabe si pripravimo sirup.

4. Sirup je raztopina iz sokov, zeliščnih pripravkov in vode ali vina z dodatkom sladkorja ali medu. So poparki ali prevretki, katerim uporabnost podaljšamo z dodajanjem medu ali neprečiščenega sladkorja. (rjavi sladkor). So idealna zdravila za kašelj, saj med deluje blažilno na draženje v grlu. Sirup pripravimo tako, da soku dodamo toliko sladkorja, kolikor ga lahko raztopimo v tekočini soka. Običajno razmerje je 3 deli sladkorne raztopine in 1 del poparka ali tinkture. Sirup lahko le segrevamo, ne smemo ga zavreti. Sirup je poleg žganja popolnoma neprimerna oblika za shranjevanje zdravilnih zelišč za diabetike.

5. Olje. Zdravilna rastlinska olja temeljijo na osnovi oljčnega olja. Raje uporabimo nekoliko posušena zelišča, da sveža ne zakisajo. Med pripravljanjem vsak dan stekleničko najmanj enkrat pretresemo, na koncu precedimo. Pripravljamo jih v majhnih količinah, shranjujemo v temnih stekleničkah. Primerna so za zunanjo uporabo. Olje za masiranje ima za osnovo mandljevo olje ali olje iz pšeničnih kalčkov, lahko pa je tudi sončnično. Na to osnovo dodamo eterično olje, ki samo preveč draži kožo,zato ga moramo redčiti. Gabezovo olje je primerno pri izpahih, šentjanževo pri vnetjih, olje mehurjaste haloge pa pri artritičnih obolenjih. Olivno olje, ki je samo po sebi zdravilno ni najbolj primerno za pripravo olj. Osnovni recept je na 1 liter olja prgišče posušenega zelišča (nerazrezanega). Po treh tednih vzamemo zelišče iz olja (precedimo). Timijanovo, koprovo, žajbljevo, melisino, rožmarinovo olje je uporabno tudi v kulinariki.

Maria Treben pa pravi:" Steklenico rahlo napolnimo do vratu s cvetjem in zelišči in prelijemo z mrzlo stiskanim olivnim oljem, tako da olje stoji dva prsta nad cvetjem in zelišči. Stoji naj 14 dni na soncu ali v bližini štedilnika."

6. Praški, kapsule, pastile. Posušene rastline zmeljemo v prašek, ki ga uporabimo interno samo, če želimo takojšen učinek, drugače ga dodajamo kremam in mazilom za zunanjo uporabo. Lahko jih uživamo zmešane z vodo, primešane hrani ali v obliki kapsul, ki so primernejša za zelišča z neprijetnim okusom ali priročnejša za transport.

Pastile so najprimernejše za zdravljenje ust, grla in zgornjih dihal. Priprava pastil je preprosta tudi za izdelavo doma. Pastile naredimo iz drobno zmletih zelišč, sladkorja in rastlinske sluzi (viskozne želatine). Sluz pridobivamo iz navadnega sleza, rdečega bresta ali pa uporabimo užitne gumije kot so tragakant ali arabski gumi, ki ga kupimo v posebnih trgovinah ali (tragakant) v trgovini s slikarskimi pripomočki. 30 g tragakanta namočimo v vodo in večkrat premešamo. Po 24 urah prilijemo 500 ml vrele vode in zmešamo. Z leseno žlico stepemo mešanico, da postane gladka in jo pretlačimo skozi muslinasto krpo. Dodamo zmleta, posušena zelišča in po želji še rjavi, neprečiščen sladkor. Zmešamo, da nastane gosta masa. Desko za pripravo slaščic posipamo s sladkorjem v prahu ali koruzno moko in na njej razvaljamo maso do debeline 1-1,5 cm. Ko se masa ohladi, jo razrežemo na koščke in pustimo, da se posušijo. Pastile hranimo v neprodušno zaprtih posodah. Nekaj nasvetov. Pri vnetih mandeljnih in razjedah v ustni votlini: žajbelj, golostebelni sladki koren, navadni pljučnik. Za lažje izkašljevanje: angelika, sladki janež, materina dušica, črna meta. Suha zelišča lahko nadomestimo z eteričnimi olji. Najpogosteje uporabljamo eterično oje poprove mete. 12 kapljic olja zmešamo s 60 g sladkorja in dodamo prav toliko tragakanta, da nastane gosta masa. Ostali postopek je enak kot bil že prej neveden.

7. Mazilo je namenjeno samo zunanji uporabi. Ponavadi mazila temeljijo na zdravilnem olju, ki ga med pripravo segrejemo ter strdimo z lanolinom ali čebeljim voskom. Ne vsebujejo vode, temveč, le maščobe in olja. Se ne vpijajo v kožo, temveč naredijo tanko plast ali film na njeni površini. Kot osnovno sestavino lahko uporabimo svinjsko mast ali vazelin. Oboje segrevamo v visoki posodi ali loncu in pazimo, da ne segrejemo preveč, da zdravilna zelišča ne bi izgubila učinka. Ko je maščoba raztopljena dodamo droge in premešamo. Za kratek čas pustimo še na toplem, nato mešanico umaknemo s štedilnika in pustimo mirovati, koliko časa pa je odvisno od uporabljene droge. Maščobo potem spet segrejemo in precedimo. Mazila hranimo v majhnih posodicah iz porcelana ali stekla v omari in ne v hladilniku.

Vazelin ima kar nekaj prednosti. Delo z njim je preprosto, zato je priprava mazila hitra. Ker se ne vpija v kožo, mu pogosto primešamo sredstva za odstranjevanje katarja iz telesa. v takšnih mešanicah je vazelin le nosilec eteričnih olj, ki hlapijo, vstopijo v telo skozi nosno votlino in ne skozi kožo. Najpreprostejše mazilo na osnovi vazelina pripravimo tako, da 10 minut kuhamo v 200 g stopljenega vazelina 2 žlici zelišč mešanice ali ene vrste zelišča, mešanice suhih ali svežih korenin, listov, cvetov itd...Mešanico precedimo skozi gosto tkano tkanino in jo močno ožamemo, da iztisnemo zadnji sok iz rastlin. Toplo mazilo prelijemo v lonček in ohlajenega zapremo.

Drug recept: 60 g belega čebeljega voska, 90 g svinjske masti, 90 ml mandljevega ali olivnega olja. V vodni kopeli v olju stalite vosek in mast. Odstavite z ognja in prilijete mandljevo olje. Mešajte, dokler se ne ohladi. Pripravimo 50 ml zeliščnega prevretka ali poparka in ga precedimo. Vlijemo ga v mazilno osnovo. Kuhamo tako dolgo, da izhlapi vsa voda in se zeliščni izvleček spoji z mazilno osnovo. Najbolje, da kuhamo v vodni kopeli, da se mešanica ne prime dna. Mazila ne smemo pregreti, da je voda izhlapela pa vemo tako, da ne nastajajo več mehurčki. Če je mazilna osnova pokvarljiva (svinjska mast) ji dodamo malo benzoina dišeče smole benzojevca) kapljico na 30 g. Potem mazilo prelijemo v posodico. Mast in olje lahko nadomestimo z lanolinom, kokosovim maslom, oljem iz pšeničnih kalčkov, olivnim oljem in vitaminom E. Namesto voska lahko kot utrjevalec uporabimo lanolin, kakavovo maslo, čebelji vosek.

Maria Treben pa: "Na drobno narežemo dve zvrhani prgišče zelišč. 500 g svinjske masti segrejemo tako, kot bi pekli zrezke. Zelišča zmešamo v vročo mast, jih na hitro prepražimo, pomešamo, potegnemo kozico s štedilnika, pokrijemo, da se ohladi preko noči. Naslednji dan vse malo pogrejemo, prefiltriramo skozi laneno krpo in napolnimo še toplo mazilo v pripravljene kozarce in druge primerne posode."

8. Dišavne kopeli. Osnova vseh kopeli , tako za celo telo kot za noge, roke, sedečo kopel so zdravilna zelišča ali zeliščni izvlečki razredčeni z vročo vodo. Terapija segreje telo, prizadeto mesto in pospeši cirkulacijo, kar blagodejno vpliva na težave. Voda ne sme biti toplejša od 37 stopinj Celzija. V kadi ne smemo ostati dlje kot 10 minut. Srce naj bo izven vode. Po kopeli se ne obrišemo, ampak se zavijemo s kopalno brisačo ali plaščem in ležemo za eno uro v posteljo, da se spotimo.

Glede toplih kopeli je sv. Hildegarda menila, da mora biti voda, v kateri se kopamo vedno tudi pitna, drugače je moramo prekuhavati. V sveži deževnici ali odtaljeni snežnici, pa se ne smemo kopati, saj nam zaradi svoje strukture taka voda lahko škodi. Mršavim ljudem kopeli bolj koristijo. Debeli ljudje naj se kopajo zelo kratek čas, ne prevečkrat, le za čiščenje telesa. Močni ljudje lahko kopeli uporabljajo v primeru bolezni, kopajo pa naj se polovico po receptu predvidenega časa kopeli. Debelejšim ljudem bolj priporoča parne kopeli ali savno, ker bo omejila in zmanjšala sokove v njihovem telesu. Savna lajša putiko in pomaga zmanjševati čezmerno težo. V savni se lahko uporabljajo tudi zdravilna zelišča.

Sedeče kopeli: Voda, v kateri se kopamo, mora segati preko ledvic, postopek je enak kot pri drugih kopelih.

9. Inhalacije pomenijo vdihovanje pare, v kateri so hlapljiv snovi (eterična olja npr.)Inhalacije so nepogrešljive pri zdravljenju dihalnih težav, nahodu, astmi, sinuzitisu. Vplivajo zdravilno tudi na kožo in imajo kozmetične učinke.

10. Obkladke ločimo na navadne vroče in na hladne obveze. Prvi se uporabljajo za napetosti, bolečin napetosti, bolečin v mišicah in kožnih boleznih. Bombažne obveze imajo hladen učinek, če so prepojene s tinkturami. Na ta način nam lajšajo bolečine pri modricah, vnetjih, in lažjih opeklinah. Maria Treben priporoča obkladke iz švedskih zelišč oz. švedske grenčice v knjigi Zdravje iz božje lekarne: "Vzamemo večji ali manjši kos vate ali staničevine glede na velikost obolelega mesta, jo ovlažimo s švedsko grenčico in položimo na obolelo mesto, ki smo ga prej namazali s svinjsko mastjo ali mazilom iz zdravilnega ognjiča, da alkohol ne razmasti kože. Preko tega položimo malo večji kos plastične folije, da obvarujemo perilo, šele nato povežemo vse s toplo ruto in obvezo. Obkladek naj deluje glede na bolezen in občutljivost bolnika 2-4 ure. Če pacient prenese, lahko pustimo obkladek tudi preko noči. Ko odstranimo obkladke, kožo popudramo. Če se pri občutljivih osebah kljub temu pojavi nadraženost kože, moramo skrajšati čas delovanja obkladkov ali pa jih za nekaj časa opustiti. osebam, ki so alergičen, ne dajemo plastične folije in povijemo samo z ruto. Nikakor ne smemo pozabiti namazati kože preden položimo obkladek. Če se pojavi srbeče vnetje, namažemo z mazilom iz zdravilnega ognjiča. S temi obkladki ni nujno ležati v postelji; dobro obvezani lahko sedimo ali hodimo po hiši." (str. 8)

11. Kataplazme so vroče kaše, ki jih uporabljamo samo zunanje. Maria Treben svetuje postopek: "V loncu zavremo vodo, nad njo damo cedilo, v katero smo naložili sveža ali suha zelišča in pokrijemo. Čez nekaj časa damo zmehčano, toplo zelišče na redko tkano ruto in to položimo na bolno mesto. Vse pokrijemo z volneno ruto in dobro zavežemo. Ne smemo občutiti hladu. " (ibid. str.7)

12. Kreme so mešanice maščob in olj z vodo, ki se vpijajo v kožo in jo mehčajo. Domače kreme so uporabne nekaj mesecev. Trajnost podaljšujemo s hranjenjem v hladilniku ali jih dodamo nekaj kapljic benzoinske tinkture, ki jih konzervira. Enostavno kremo za mazanje kože
dobimo tako, da z mešanjem tinkture ali poparka z zmesjo mandeljnevega olja, čebeljega voska in lanolina.
Osnovni recept za kreme:
Sestavine: 480 g mandljevega olja, 120 g belega čebeljega voska, 120 g osušenega lanolina 200 ml tinkture ali 400 ml svežega poparka.
Postopek: Mandljevo olje, vosek in lanolin damo v kozico in segrevamo v sopari, da se sestavine pomešajo in stopijo. Tedaj jim dodamo tinkturo ali poparek, ki smo ga ogreli na enako temperaturo. To mešanico segrevamo še toliko časa, da iz nje izhlapi voda. Kozico odmaknemo s kuhalnika Pripravka ne hladimo do konca, ampak še mlačnega shranimo v kozarec z navojem in shranimo v suh, hladen prostor. Kremo lahko tako hranimo do 6 mesecev.

13. Losjon je na vodni osnovi pripravljena mešanica, ki služi kot hladilno in vlažilno zdravilo za blaženje vnetij in dražečega kašlja.

14. Zeliščni kisi so uporabni v kulinariki in v zdravilne namene, saj učinkovito izvlečejo učinkovine iz zdravilnih rastlin. 3-6 vejic svežega zelišča namočimo v 1 liter jabolčnega kisa in jih pustimo nekaj tednov ali
Celo mesecev. Slovijo: bazilikin kis, žajbljev kis. Pehtranov kis, koprov kis.

15. Zeliščno maslo je zelo primerno za konzerviranje in poznejšo uporabo zdravilnih rastlin. Osnovni recept: V 100 g masla vgentemo 4-5 žlic svežega dobro sesekljanega zelišča. Dobro je peteršiljevo-drobnjakovo maslo, pehtranovo maslo, žajbljevo-ožepkovo maslo, drobnjakovo-česnovo maslo.

16. Zeliščna sol je kuhinjska sol, ki je že sama po sebi primerna za konzerviranje živil in shranjevanje zelišč in smo ji dodali zelišča. Osnovni recept: Sveža in nerazrezana zelišča ali samo njihove liste polagamo v plasteh in jih prekrivamo s plastmi kuhinjske soli. Rastline vzamemo iz soli po 3-5 tednih, ko njihove aromatične snovi preidejo v sol. Znane so peteršiljevo-česnova sol, timijanovo-rožmarinova sol, sol z luštrekom in zeleno.

17. Zeliščni liker je mešanica zeliščnega žganja s sladkornim sirupom Litru zeliščnega žganja primešamo primešamo 500-700 ml sladkornega sirupa, ki smo ga dobili iz enakega dela vode in sladkorja in počasi segrevali, dokler se sladkor ni stopil in sirup zgostil. Žganje in sirup zmešamo. Pred uporabo pustimo odležati nekaj mesecev. Ne pozabimo, da diabetični bolniki ne smejo uživati žganja niti sladkorja.