Fosil

Fosil

16. november 2008

BELUŠ, NAVADNI (asparagus officinalis)

Druga imena: asparagus, beluša, pojalnica, pojanica, pojanka, pojavec, smrečica, špargelj, špraglin, vrtni beluš

Družina: lilijevke
Učinkovine: asparagin, glikozidi, saponini, flavonoidi, sladkor, mineralne snovi. Beluši vsebujejo beljakovine, kalij, železo, provitamin A, vitamine E, B1, B2, B6 in C. Zeleni beluši vsebujejo več mineralov, vitamina C, karotinoidov in vitaminov skupine B. Beluši imajo zelo malo kalorij in so primerno živilo za diabetike. Hranilna vrednost: 100 g belušev ima 17 kalorij/71 kJ.

Zdravilne lastnosti: proti obolenjem ledvic, pospešuje tvorbo žolča in zdravi zlatenico ter proti zobobolu tako, da žvečimo korenino. Če kopeli za noge dodamo korenino, blaži otekline in zdravi mehurje. Folna kislina, ki jo vsebujejo beluši, je pomembna za pomlajevanje celic, za tvorjenje krvi in za nastajanje hormonov. Če telesu primanjkuje folne kisline, se pojavi utrujenost, živčni nemir, slabo razpoloženje in slaba koncentracija. Beluši spodbujajo presnovo in delovanje ledvic ter delujejo čistilno, ker imajo veliko kalija. Belušem pravijo tudi "policist ledvic". Beluši čistijo kri ter podpirajo delovanje jeter in pljuč. Cink, ki ga vsebujejo je sestavni del encimov, krepi žile, vezivna tkiva ter pospešujejo delovanje možganov. En obrok špargljev pokrije potrebe po E vitaminu za en dan. Zaradi prevladujočih bazičnih spojin so koristni za uravnoteženje razmerja kislin in baz v telesu, kadar je v njem preveč kislih snovnih produktov zaradi stresov, uživanja prevelikih količin mesa, mleka, mlečnih izdelkov, škrobnih jedi, sladic, umetnih pijač. Beluši razkrajajo sečne zaloge v sklepih., lajšajo revmatične probleme. Preprečujejo kratke stike živčevja.


Droga: korenina

Star španski pregovor pravi takole: "Aprilski beluši so za mojega šefa, majski zame, junijski pa za mojega osla." V maju, ko je čas belušev, se znajdejo kot zelenjava pogosto na mizi, kar je zelo zdravo, saj čistijo kri in pospešujejo delovanje ledvic. Še bolj zdravilna kot poganjki pa je korenina, ki jo nabiramo jeseni. Pripravljamo si čaj iz posušene korenine v razmerju 2 čajni žlički korenine na 1/4 vrele vode.

Špargljev pire proti raku:
V reviji Cancer News Journal je bil leta 1979 objavljenčlanek o tem, da šparglji zdravijo raka. Navaja številne primere ozdravitev Hodgkinove bolezni ( rak limfnih vozlov), pljučnega raka, raka kože, raka na mehurju. Recept: Sveže ali konzerivrane šaprglje prekuhamo in zmikasamo v mikserju. Če kupujemo konzervirane, preverimo prej, da nimajo dodanih konzervansev in po možnosti, da so ekološko pridelani. Bolniku za terapijo priporočajo 4 polne žlice pireja na dan. Dve zjutraj in 2 zvečer. Pireju lahko primešamo vodo in uživamo topel ali hladen napitek. Znaki izboljšanja se pojavijo po 2-4 tednih. Šparglji vsebujejo proteine imenovane histones, za katere menijo, da kontrolirajo rast celic. Nekateri trdijo, da snov normalizira rast celic in tako zdravi raka ter izboljšujejo splošno stanje telesa. Ameriški nacionalni inštitut, ki se bori proti raku, je potrdil, da so šparglji na lestvici testirane hrane po vsebini glutathiona najvišje na lestvici. Glutathion se smatra za enega najmočnejših anti-kancerogenov in anti-oksidantov.

Že leta 1854 je v Elementarni medicini zapisano, da so šparglji ljudsko zdravilo proti ledvičnim kamnom.
Kulinarika:Najbolj poznamo beluše kot zelenjavo, ki izvira iz srednje Azije. Pri beluših ločimo med zeleno in belo sorto. Različne barve belušev so odvisne od načina pridelovanja. Beluši ostanejo bele barve, če so povsem pokriti z zemljo, ko jih pa pobiramo, jih izkopljemo iz gomilastih gredic. Pod vplivom svetlobe nastaja v beluših klorofil, ki se najprej obarva rožnatovijoličasto, nato pa zeleno. Zeleni beluši torej rastejo nad zemljo, na ravnih gredah. Okus zelenih belušev je bolj intenziven kot pri belih beluših in spominja na orehe.
Če beluše kupujemo, izberemo beluše s svileno sijočo lupino, zaprto belo glavo, svežimi rezanimi mesti in brez rjavih lis. Pri nakupu pazimo na barvo in videz. Izbiramo ravne, mesnate, enakomerno debele poganjke s čvrsto zaprtimi vršički. Pri kratkih in debelejših poganjkih je najmanj odpadka. Zelo pomembna je ploskev, kjer je bil beluš odrezan. Če po njej rahlo potegnemo z nohtom, priteče dišeč sok. To je zanesljiv znak, da so beluši sveže nabrani. Pa še en zanesljiv test za nakup svežih belušev. Sveža stebla škripljejo, če jih drgnemo drugo ob drugega. Divji beluši so zeleni in tanki. Če so mladi, počijo, ko jih prelomimo.



Beluše lahko serviramo kot prilogo z raztopljenim maslom ali z omako k dušeni ribi ali mehkužcem. Uveljavili pa so se tudi kot samostojna jed. Surove lahko uživamo v solati, uporabimo pa jih lahko kot zakuho v juhah in ragujih. Zelišča, ki se najbolj ujemajo z beluši, so krebuljica, peteršilj in koper. Belušev nikakor ne začinjajmo z izrazito aromatičnimi zelišči ali z ostrimi začimbami, ki bi prekrile njihov nežni okus in značilno aromo. Zaradi njihovega nežnega, nevtralnega okusa jih zlahka kombiniramo s številnimi drugimi živili.



Beluše operemo, ne smemo pa jih pustiti v vodi. Svežim belušem najprej odrežemo spodnji, oleseneli del, nato pa jih olupimo od vršička navzdol. Lupiti začnemo približno 2 centimetra pod koncem vršička, zelene beluše pa olupimo le povsem spodaj. Za lupljenje ali strganje so na voljo posebno noži, nadvse uporabni pa so tudi tisti za lupljenje krompirja. Tako pripravljene beluše povežemo v šopke. Za juho in nekatere druge jedi stebelca nalomimo na približno 3 centimetre dolge koščke. Beluše zvežemo v šop in jih postavimo pokonci v vodo, ki smo ji dodali malo limoninega soka, po ščepec soli in sladkorja, ter kuhamo od 12 do 18 minut, odvisno od debeline belušev. Kuhani beluši morajo biti čvrsti; ne smemo jih kuhati predolgo, sicer postanejo mehki. Zeleni beluši so bolj nežni od belih, zato jih, če je potrebno, olupimo samo na spodnjem delu. Čas kuhanja zelenih belušev znaša le 8 do 10 minut. Iz vode, v kateri smo kuhali beluše, lahko naredimo okusno beluševo juho. Zraven belušev jemo vedno nekaj lahko mastnega, da izboljšamo izkoristek vitaminov A in E, ki se topita v maščobah. Belušev ne smemo pogrevati, ker vsebujejo veliko nitratov. K belušem se poda belo vino, saj rdeče povzroči neuporabnost vitamina B! v telesu kot obrambo pred stresom. Kuhane šparglje polijemo s surovim maslom in jih jemo skupaj s krompirjem v oblicah.

Sveže neolupljene beluše lahko zavite v vlažno krpo hranimo v hladilniku največ 4 dni. Ne blanširane beluše pa lahko tudi zamrznemo. Izjemno dobro prenašajo zamrzovanje, odlični pa so tudi blanširani, posušeni in shranjeni v olivnem olju, ki jih pripravljamo kakor sveže; gl. beluši v olivnem olju. Zamrzovanje poteka tako, da beluše 3 minute blanširamo, nemudoma preložimo v ledeno mrzlo vodo, odcedimo in posušimo. Nato jih zložimo na pladenj in potisnemo v zamrzovalnik. Zmrznjene razdelimo v vrečke in shranimo v zamrzovalniku. Izogibajmo se nakupu belušev v slanici, kjer so vse dobrote izlužene v vodi.


Kuhanje: Zelene beluše kuhamo glede na debelino 5 do 8 minut v blago soljeni in slabotno kipeči vodi, bele pa 10 do 15 minut. V posodo jih položimo z vršički navzgor, potem pa prilijemo vrelo vodo do dobre polovice belušev. Kuhamo pokrite, pri čemer se najnežnejši zgornji del skuha v pari. Pravi hedonisti skuhamo beluše v pari, sicer pa v t.i. beli zavrelici, vodi z dodatkom masla ali olivnega olja in limoninega soka.


Dušenje: Očiščene beluše položimo v ponev. Dodamo košček masla in droben ščepec soli, prilijemo malo vode, potem pa jih pokrijemo z alu folijo in zdušimo do mehkega. Na ta način uspešneje zadržimo njihov prvinski okus, pa tudi minerale, ki jih vsebujejo.


Praženje: Očiščene beluše ali koščke prepražimo na olivnem olju ali/in maslu.


Bele beluše lahko uživamo presne, pri čemer jih narežemo ali naribamo na tanke lističe.



Gratinirani beluši
Sestavine: 800 g zelenih belušev, 100 g masla , 60 g parmezana, sol.
Debelina belušev ni odvisna od njihove starosti, pač pa od sestave oziroma kakovosti zemlje.
Živila pred gratiniranjem vedno blanširamo ali celo skuhamo. Najpogosteje gratiniramo zelenjavo in testenine.

Postopek:
V ozkem loncu pristavimo vodo za kuhanje belušev, ki jo blago posolimo. Beluše očistimo in povežemo v šopke. Nizko ognjevarno posodo namažemo z maslom. Beluše pokončno položimo v krop, da vršički gledajo iz vode. Skuhamo jih na zob, za kar - glede na velikost - potrebujemo 5 do 8 minut. Pečico segrejemo na 220° C. V manjši ponvi pristavimo maslo, ki ga segrevamo do zlate barve. Kuhane beluše poberemo iz posode in za 2 minuti nemudoma potopimo v ledeno hladno vodo. Odcejene zložimo v pomasleno ognjevarno posodo. Stebla potresemo z drobno naribanim parmezanom in prelijemo z maslom; namesto masla lahko uporabimo tudi extra deviško olje, vršičke pustimo naravne. Posodo za nekaj minut potisnemo v segreto pečico, da beluše zlato rumeno gratiniramo.



Način priprave imenujemo beluši po milansko. To je najpogosteje topla predjed, lahko pa tudi samostojna jed ali priloga k pečenemu mesu oziroma perutnini. Postrežemo jih v posodi, v kateri smo jo gratinirali. K belušem ponudimo mirno, polsuho, manj aromatično belo vino pinot ali chardonnay.


Hladne beluše pripravljamo kot predjedi ali solate; najbolje z ekstra deviškim olivnim oljem in limoninim sokom ali z gorčično, majonezo, tatarsko ali vinaigretsko omako. Divje najpogosteje pripravljamo z jajci. V pivskem testu panirane beluše lahko cvremo, pripravljamo jih z jajci, dodajamo jih solatam in omakam, pretlačene dodajamo kremnim juham (zanje lahko uporabimo tudi olesenele dele) in narastkom. Odlični so na žaru. Beluše lahko dodajamo različnim zelenjavnim juham, kuhane pa izbranim zelenjavnim solatam.



Vode, v kateri smo skuhali beluše nikakor ne zavržemo. Z njo lahko zalivamo rižoto (zlasti zelenjavno), uporabimo jo kot (zelenjavno) osnovo ali dodatek za zelenjavno juho in podobno. Beluševih vršičkov nikoli ne prelivamo z omako, niti ne potresamo z drugimi dodatki.
opozorila Natančnega časa kuhanja ni mogoče določiti (gl. priprava), zato beluše proti koncu kuhanja poskusimo. Razkuhani postanejo nitasti in manj kakovostni.

Beluši sodijo med varovalna živila, ki so za zdravje nadvse pomembna.

Šparljevi zvitki:
Sestavine za 4 osebe:
24 špargljev,4 rezine dimljenega lososa.
80 g nastrganega parmezana,
80 g masla,
4 rezine kruha
sol.

Postopek:
Špargljem odstranimo spodnji trši del , jih operemo in skuhamo. Po 6 jih zavijte v rezino lososa. Zavitek položimo v premazan pekač, potresemo s koščki surovega masla in postavimo za 15 minut v pečico segreto na 200 stopinj. Rezine kruha na hitro popečemo na maslu po obeh straneh in nanje položimo špargljeve zvitke.

Rumeni beluši v solati:
Sestavine za 4 osebe:

500 g belušev,
4 žlice olivnega olja,
1 limona,
sesekljan peteršilj,
sol.

Postopek:
Beluše skuhamo v slani in malo okisani vodi. Kuhane narežemo, prelijemo s solatno omako ter potresemo s peteršiljem. Pogosti dodatki k belušim in zelenim špargljem so kisla smetana, kajmak, pršut, dimljen losos, parmezan. Začinimo jih lahko mlekom, limono, muškatnim oreščkom in poprom.


OPOZORILO: Ljudje, ki so nagnjeni k ledvičnim kamnom in visoki vsebnosti sečne kisline v krvi, morajo uživati beluše v zmernih količinah. Pražena semena so uporabljali kot kavni nadomestek. Meso plodov je strupeno.

Ni komentarjev:

Objavite komentar