Druga imena: bela cemena, čumna, čemena, kimca, kimelj, divji kumen, navadni kumin, kumena, kumič.Družina: kobulnice
Uporabni deli: listi, korenine, posušeni zreli sadeži (ki jim rečemo semena) in iz njih narejeno eterično olje.
Učinkovine: eterično olje, karvon, čreslovina, smola
Ajurvedsko: lahka in suha, zmanjšuje doši vato in kapho.
Zdravilne lastnosti: proti napihnjenosti, vetrovom, napenjanju, črevesnim krčem, pospešuje izločanje žolča in urina in sluzi iz želodca, črevesja in dihalnih poti, deluje proti spahovanju, krepi želodec, zdravi ledvice in preprečuje razvoj kamnov v ledvicah in mehurju.
Ena izmed sestavin kumine je kumarin, ki vpliva na prepustnost sten kapilar in limfnih žil, zmanjšuje izcedek in deluje protivnetno. Kumarin deluje kot diuretik in vpliva na čiščenje krvi v ledvicah, in pomaga pri odplavljanju ostankov zdravil iz telesa. Dikumarol preprečuje strjevanje krvi oz. redči kri. Kumina krči žile in tkivo, zato pomaga pri krčnih žilah, venskih razjedah in hemoroidih. 60 mg vodnega izvlečka semen kumine na kg telesne teže, vpliva na diabetično nefropatijo, to je okvara ledvičnih filtrov zaradi sladkorne bolezni. Filtri ne zmorejo zadržati beljakovin, zato je oteklo celo telo. Kumina varuje ledvice pred takimi poškodbami in zdravi pojav. Diabetiki, ki so uživali omenjen odmerek 2 meseca, so imeli nižjo raven sladkorja v krvi in manj beljakovin v urinu. Zaradi izboljšanega delovanje ledvic, se je zmanjšala tudi teža pacientov. Vpliva pozitivno pri preprečevanju črevesnega raka.
V tradicionalnem arabskem zdravilstvu so jo uporabljali pri otroški inkontinenci. Blaži dražeč kašelj, olajšuje izkašljevanje. Pospešuje mlečnost doječih mater. Ker rahlo suši, jo prepisujejo pri driski. Kumina podpira razstrupljanje v jetrih in uspešno uničuje črevesen parazite kot so gliste. Kumina pospešuje izločanje seča in sluzi, zato z njo celo zdravijo revmo in putiko. Ruska medicina jo uporablja pri zdravljenju alkoholizma, da se telo čimprej razstrupi in jetra regenerirajo.
Sv. Hildegarda je trdila, da kumina pregretje pregretje telesa in skrbi za jasne misli in ravnovesje.
Je pogosto rabljena začimba, izboljša okus hrani, nekatera živila pa se zaradi nje boljše prenašajo, na primer po zelju, cvetači, ohrovtu in svežem kruhu manj napenja. Kuminova izlužnina je tudi sestavina nekaterih likerjev in žganja. Kumina pa je enako pomembna kot začimba tudi kot zdravilna rastlina. Zaradi eteričnega olja je sredstvo za želodec, ki spodbuja izločanje želodčnih sokov in zbuja tek, ter sredstvo proti napihnjenosti. Preprečuje nastanek plinov, ker izboljša prebavo in zavre razmnoževanje bakterij, zaradi katerih bi se ob nenormalnem črevesnem vrenju razvili. Učinkuje proti prebavnim krčem, zato se doda odvajalom, na primer krhliki in seni, ki jih včasih povzročajo. Razkuži dihala, ker izhlapeva skoznje, a manj kot janež in komarček. V ljudskem zdravilstvu se uporablja tudi za pospeševanje nastanka in izločanja mleka. Eterično olje je sestavina ustnih vod in dražilnih antirevmatičnih tekočin za vtiranje v kožo.
Od 1 do 5 gramov sveže zdrobljenih plodov prelijemo s poldrugim decilitrom vrele vode, pokrito pustimo stati 10 do 15 minut in precedimo. Skodelica sveže pripravljenega poparka se pije topla po požirkih 2 do 4-krat na dan med obroki. Čajna žlička droge tehta približno 3,5 grama. Čaj iz plodov kumine in kuminovo olje učinkuje proti prehladu, rahitisu, zobobolu, glavobolu. Ljudsko zdravilstvo svetuje, da se plodovi kumine segrejemo na štedilniku, stresemo v vrečko in položimo na boleče mesto. Kuminovo olje ( 5 kapljic) lahko nakapamo na kocko sladkorja in zaužijemo. V vinu kuhana kumina odpravlja gliste, učinkuje prti zadrževanju urina pri starih ljudeh in lajša težave s hemoroidi.
Novejša dognanja pravijo, da kuminovo olje deluje fungicidno, uničevalno za glivice.
Če jo gojite sami, semena nabirajte, ko še niso povsem zrela, ker imajo takrat največ eteričnega olja. Kobulnicam, kamor spada kumina, se odrežejo celi kobuli, ki obešeni na vrvice v suhem, senčnem in zračnem prostoru dozorijo, nakar se semena iztepe in odstrani peceljčke. Drogo hranite pri temperaturi nižji od 25°C, zaščiteno pred vlago in svetlobo v dobro zaprti posodi, kovinski ali stekleni, ne pa plastični. Semena zdrobite ali potolcite šele pred pripravo napitka, ker bi se iz nezdrobljenih semen izlužilo le malo eteričnega olja, iz zdrobljenih na zalogo pa hitro izhlapi.
Dovoljena je tudi raba za nosečnice, doječe matere, otroke in dojenčke, saj ni znano, da bi povzročila težave ob zmerni rabi, ne priporočamo pa čezmernih vzetkov in dolgotrajnega jemanja, ker varnost v teh okoliščinah ni potrjena. Za otroke in dojenčke je primerna zdravilna oblika kuminov sirup.
V kulinariki se uporablja seme, ki ima zelo intenziven okus, zato se praviloma uporablja zmleta semena. Kumina je prastara začimba, poznali so jo že v kameni dobi. Najprej so z njo preganjali bolhe in čarovnice, nato pa so ugotovili, da pomaga pri prebavi. Pospešuje prebavo in se zato uporablja pri pripravi težko prebavljivih jedil (zelje, svinjina,...).
Kumino uporabljamo pri pripravi: zelja, ohrovta, rdečega zelja, svinjine in bravine, liptovskega sira, rženih kruhkov, nekaterih mesnih klobas, slanega peciva, krompirjevih jedi, juh, omak, svežega zelja, rdeči pesi, skuti, kuhanih jabolkih, golažu. Je odlična začimba za ržen kruh in slano pecivo. Iz kumine se izdelujejo tudi likerji in alkohole pijače.
Dobra je za mestno meso in zelenjavo, stročnice, dobra je v kombinaciji s sirom. Ujema se s česnom, koriandrom, peteršiljem, timijanom, brinovi jagodami.
Učinkovine: eterično olje, karvon, čreslovina, smola
Ajurvedsko: lahka in suha, zmanjšuje doši vato in kapho.
Zdravilne lastnosti: proti napihnjenosti, vetrovom, napenjanju, črevesnim krčem, pospešuje izločanje žolča in urina in sluzi iz želodca, črevesja in dihalnih poti, deluje proti spahovanju, krepi želodec, zdravi ledvice in preprečuje razvoj kamnov v ledvicah in mehurju.
Ena izmed sestavin kumine je kumarin, ki vpliva na prepustnost sten kapilar in limfnih žil, zmanjšuje izcedek in deluje protivnetno. Kumarin deluje kot diuretik in vpliva na čiščenje krvi v ledvicah, in pomaga pri odplavljanju ostankov zdravil iz telesa. Dikumarol preprečuje strjevanje krvi oz. redči kri. Kumina krči žile in tkivo, zato pomaga pri krčnih žilah, venskih razjedah in hemoroidih. 60 mg vodnega izvlečka semen kumine na kg telesne teže, vpliva na diabetično nefropatijo, to je okvara ledvičnih filtrov zaradi sladkorne bolezni. Filtri ne zmorejo zadržati beljakovin, zato je oteklo celo telo. Kumina varuje ledvice pred takimi poškodbami in zdravi pojav. Diabetiki, ki so uživali omenjen odmerek 2 meseca, so imeli nižjo raven sladkorja v krvi in manj beljakovin v urinu. Zaradi izboljšanega delovanje ledvic, se je zmanjšala tudi teža pacientov. Vpliva pozitivno pri preprečevanju črevesnega raka.
V tradicionalnem arabskem zdravilstvu so jo uporabljali pri otroški inkontinenci. Blaži dražeč kašelj, olajšuje izkašljevanje. Pospešuje mlečnost doječih mater. Ker rahlo suši, jo prepisujejo pri driski. Kumina podpira razstrupljanje v jetrih in uspešno uničuje črevesen parazite kot so gliste. Kumina pospešuje izločanje seča in sluzi, zato z njo celo zdravijo revmo in putiko. Ruska medicina jo uporablja pri zdravljenju alkoholizma, da se telo čimprej razstrupi in jetra regenerirajo.
Sv. Hildegarda je trdila, da kumina pregretje pregretje telesa in skrbi za jasne misli in ravnovesje.
Je pogosto rabljena začimba, izboljša okus hrani, nekatera živila pa se zaradi nje boljše prenašajo, na primer po zelju, cvetači, ohrovtu in svežem kruhu manj napenja. Kuminova izlužnina je tudi sestavina nekaterih likerjev in žganja. Kumina pa je enako pomembna kot začimba tudi kot zdravilna rastlina. Zaradi eteričnega olja je sredstvo za želodec, ki spodbuja izločanje želodčnih sokov in zbuja tek, ter sredstvo proti napihnjenosti. Preprečuje nastanek plinov, ker izboljša prebavo in zavre razmnoževanje bakterij, zaradi katerih bi se ob nenormalnem črevesnem vrenju razvili. Učinkuje proti prebavnim krčem, zato se doda odvajalom, na primer krhliki in seni, ki jih včasih povzročajo. Razkuži dihala, ker izhlapeva skoznje, a manj kot janež in komarček. V ljudskem zdravilstvu se uporablja tudi za pospeševanje nastanka in izločanja mleka. Eterično olje je sestavina ustnih vod in dražilnih antirevmatičnih tekočin za vtiranje v kožo.
Od 1 do 5 gramov sveže zdrobljenih plodov prelijemo s poldrugim decilitrom vrele vode, pokrito pustimo stati 10 do 15 minut in precedimo. Skodelica sveže pripravljenega poparka se pije topla po požirkih 2 do 4-krat na dan med obroki. Čajna žlička droge tehta približno 3,5 grama. Čaj iz plodov kumine in kuminovo olje učinkuje proti prehladu, rahitisu, zobobolu, glavobolu. Ljudsko zdravilstvo svetuje, da se plodovi kumine segrejemo na štedilniku, stresemo v vrečko in položimo na boleče mesto. Kuminovo olje ( 5 kapljic) lahko nakapamo na kocko sladkorja in zaužijemo. V vinu kuhana kumina odpravlja gliste, učinkuje prti zadrževanju urina pri starih ljudeh in lajša težave s hemoroidi.
Novejša dognanja pravijo, da kuminovo olje deluje fungicidno, uničevalno za glivice.
Če jo gojite sami, semena nabirajte, ko še niso povsem zrela, ker imajo takrat največ eteričnega olja. Kobulnicam, kamor spada kumina, se odrežejo celi kobuli, ki obešeni na vrvice v suhem, senčnem in zračnem prostoru dozorijo, nakar se semena iztepe in odstrani peceljčke. Drogo hranite pri temperaturi nižji od 25°C, zaščiteno pred vlago in svetlobo v dobro zaprti posodi, kovinski ali stekleni, ne pa plastični. Semena zdrobite ali potolcite šele pred pripravo napitka, ker bi se iz nezdrobljenih semen izlužilo le malo eteričnega olja, iz zdrobljenih na zalogo pa hitro izhlapi.
Dovoljena je tudi raba za nosečnice, doječe matere, otroke in dojenčke, saj ni znano, da bi povzročila težave ob zmerni rabi, ne priporočamo pa čezmernih vzetkov in dolgotrajnega jemanja, ker varnost v teh okoliščinah ni potrjena. Za otroke in dojenčke je primerna zdravilna oblika kuminov sirup.
V kulinariki se uporablja seme, ki ima zelo intenziven okus, zato se praviloma uporablja zmleta semena. Kumina je prastara začimba, poznali so jo že v kameni dobi. Najprej so z njo preganjali bolhe in čarovnice, nato pa so ugotovili, da pomaga pri prebavi. Pospešuje prebavo in se zato uporablja pri pripravi težko prebavljivih jedil (zelje, svinjina,...).
Kumino uporabljamo pri pripravi: zelja, ohrovta, rdečega zelja, svinjine in bravine, liptovskega sira, rženih kruhkov, nekaterih mesnih klobas, slanega peciva, krompirjevih jedi, juh, omak, svežega zelja, rdeči pesi, skuti, kuhanih jabolkih, golažu. Je odlična začimba za ržen kruh in slano pecivo. Iz kumine se izdelujejo tudi likerji in alkohole pijače.
Dobra je za mestno meso in zelenjavo, stročnice, dobra je v kombinaciji s sirom. Ujema se s česnom, koriandrom, peteršiljem, timijanom, brinovi jagodami.
Presni listi kumine so odličen dodatek solatam in juham. Imajo podoben okus kot peteršilj ali koper.
OPOZORILO: Dolgotrajna raba poškoduje črevesno sluznico in povzroči kataralno vnetje. Večtedenska neprekinjena raba brez zdravstvenega nadzora ni priporočljiva. Ne sme se uživati ob vnetju tankega črevesa. Eterično olje uporabljajte po navodilu fitoterapevta. Podobno kot druge rastline iz družine kobulnic( koriander, laški kumin, koper) lahko povzroči alergičen odziv kot so nahod, solzenje, driska. Če opazite stranke učinke, takoj prenehajte z jemanjem.
Vir: Janez Špringer, mag. far. na http://www.pomurske-lekarne.si/si/index.cfm?id=1519
http://sl.wikipedia.org/wiki/Kumina
Naravna zdravila, MK; 2007
Nadja Nussdorfer: V kraljestvu začimb
Velika knjiga o zeliščih, MK, 2010
Ni komentarjev:
Objavite komentar