NAVADNA AJDA

Družina: dresnovke
Droga: listi
Učinkovine: glikozidi, flavoni, med njimi rutin in kvercetin.
Zdravilne lastnosti: zdravi visok krvni tlak, ki je posledica poškodovanih občutljivih kapilar, ob ozeblinah, krvavitvah očesne mrežnice in poškodbah zaradi krčenja.

Ajda ni v sorodu z žiti, pa iz nje pridobivamo moko. Bližnji sorodniki ajde so dresni, znane plevelne rastline. Med bližnjimi sorodniki ajde sta tudi rabarbara in kislica. Med daljnimi sorodniki sta špinača in amarant. Zeliščarji uporabljajo liste ajde za lajšanje različnih težav, od visokega krvnega tlaka do ozeblin. V kitajskem zdravilstvu velja za zdravilo za ugrize in pike , travme, lumbago in menstrualne bolečine. Drogo pripravimo kot poparek. V tujini so voljo tudi tablete.

Pri ajdi v kulinariki uporabljamo predvsem njena semena, iz katerih z luščenjem naredimo ajdovo kašo, z mletjem pa ajdovo moko. Ajdovo kašo uživamo kuhano (kot prikuho), ali pa pečeno (podobno kot rižev narastek). Iz ajdove moke pripravljamo žgance, kruh, štruklje, rezance, palačinke (ruski kvašeni blini in francoske galette), biskvite in druge jedi.

Ajda ne vsebuje glutena, zato jo lahko uživajo tudi bolniki s celiakijo.

Iz posušenih cvetočih rastlin si pripravljamo čaj, ki vsebuje veliko rutina. Uporabljajo jo za zdravljenje krčnih žil. Zdravilni učinki ajde so izgubljeni, ker se danes vse več sejejo le hibridi. Stare sorte ajde so te učinke vsebovale, zlasti tiste, katere so uspevale v višjih legah. Ajda v času cvetenja je bila odlična paša za kranjsko čebelo, imela je tudi zelo lep vonj.

Ponekod v Aziji uživajo tudi sveže mlade rastlinice (podobno kot pri nas beluše ali blitvo), kar pa lahko zaradi vsebnosti fagopyrina, ob izpostavljanju svetlobi povzroči kožne izpuščaje.
Z ajdovimi luščinami polnimo vzglavnike, kar pa lahko pri nekaterih povzroči alergije.

Ajda vsebuje flavonoide, ki učinkovito vplivajo na otekle noge in vensko popuščanje. Pri obolenju ven namreč stene krvnih žil pogosto popuščajo, skozi vrzeli pa pride tekočina v tkivo, ki oteče, kar čutimo kot neprijeten, težak občutek v nogah, kasneje pa lahko povzroči boleče otekline. Flavonoidi zatesnijo stene krvnih žil, dodatno podprejo vensko funkcijo črpanja, napenjajo vezno tkivo in splakujejo vodo iz tkiva. Kako prepoznamo bolezni ven? Zvečer nam gležnji otečejo, noge so težke, utrujene, mravljinčaste in srbijo. V predelu gležnjev postanejo vidne popokane žilice. Slaba prekrvavljenost nog povzroča probleme vse več ljudem, predvsem vsaki drugi ženski po 40. letu ter vsakemu četrtemu moškemu. Širjenje ven povzroča staranje organizma, genske dispozicije, premalo gibanja in prevelika telesna teža. Valvule se ne zapirajo popolnoma in kri ne teče k srcu, kot bi morala, ampak se zadržuje v venah. Visok pritisk v venah pa škoduje notranji steni krvnih žil, nastajati začnejo snovi, ki povzročajo vnetja, zato noge otečejo. Stene žil postajajo vse propustnejše, zato tekočina lahko odteka v bližnja tkiva, kjer se začne nabirati. Nastajajo tudi kožne spremembe, vidno spremenjene vene, občasni nočni krči v nogah. Bolezni ven tudi spremenijo tkivo, lahko povzročijo velike kronične rane, ki se težko celijo. Ajda je med naravnimi zdravilci zelo cenjena zaradi pozitivnih učinkov pri težavah z venami in krčnimi žilami. Najbolj znana učinkovina je rutin, ki je močan antioksidant, ki ojača stene kapilar, znižuje holesterol in ima protivnetni učinek.

Ajda vsebuje kakovostne beljakovine, ki imajo primernejšo sestavo kot beljakovine mesa, mleka ali soje. V primerjavi z drugimi žiti ima ajda ima ajda sorazmerno več nerazvejenega škroba amilaze, ki je osnova za počasno prebavljive in manj prebavljive oblike škroba, kar je zelo pomembno za bolnike s sladkorno boleznijo, ker tako škrob oz. sladkorji škroba počasneje, bolj enakomerno in postopoma prehajajo iz prebavil v kri. Ajda ima v primerjavi z drugimi žiti več balastnih snovi, ki varujejo prebavila pred rakom in drugimi boleznimi. Ajdova moka je sorazmerno bogata s cinkom,ki ga naš organizem nujno potrebuje za delovanje nekaterih encimov in uravnavanje naših genov. V živilih rastlinskega izvora je premalo cinka, ali pa je ta težko dostopen. Navadno ga je več v hrani iz morja. Slovenska ajda je s cinkom celo malo bogatejša kot druge ajde npr. kitajska ali japonska. Na sploh velja, da je v temni ajdi več mineralnih snovi, vključno s cinkom, kot v svetli. Ajda vsebuje še nekaj bakra in magnezija. Vsebnost selena v ajdi pa še ni raziskana. Rutina je nekaj v semenih, največ pa ga je v zelenih delih rastline. Ta je najbolj pomemben za popravljanje škode na kapilarah (propustnost) in lajša tegobe visokega krvnega tlaka. Če predlogo pripravljamo testo, se rutin razgrajuje pod vplivom encimov. Enako vpliva svetloba in previsoka temperatura.

V ajdi je malo olja, pa še tisto je bogato z nenasičenimi maščobnimi kislinami. Rutin kot močan antikosidant smo že omenili, da vpliva na zniževanju oziroma uravnavanju krvnega tlaka. Ajda ima tudi zelo malo naravnih sovražnikov oz. škodljivcev in bolezni, zato jo pridelujejo brez škropiv za zatiranje teh nadlog. Ker je za pridelavo nezahtevna, je ni potrebno niti gnojiti. Je torej idealna kultura za bioživilo.

RECEPTI:

Zelen ajdov čaj: Za zelen ajdov čaj uporabljamo v senci posušene cvetoče rastline ( zel) brez korenin. Čaj vsebuje rutin in druge flavonoide ter pomaga pri spremembah ožilja, krčnih žilah, opeklinah, lajšanje težav z visokim krvnim tlakom ter ateroskleroznih pojavov. 2 čajni žlički posušene zeli vsujemo v 0,2 litra vrele vode. Po eni minuti odstavimo in pokritega pustimo stati še 10-15 minut. Pijemo po dve do tri skodelice na dan ali po 1-2 skodelici pred spanjem. Kljub izredni zdravilnosti zelenega ajdovega čaja, pa so v njem snovi, ki povečajo občutljivost na svetlobo. Po uživanju zelenih delov rastline, se ni priporočljivo izpostavljati soncu. V ajdovih semenih pa te snovi ni.

Ajdovi žganci po koroško: V železni visoki ponvi segrejemo in mešamo 0, 5 kg oz. 0, 5 litra moke, da postane vroča, suha in sipka (80-90 stopinj). Ne sme se prežgati ali porjaveti. V loncu zavremo 1 liter vode in solimo. Nagnemo ponev in s kuhalnico počasi sipljemo moko v vrelo vodo, da se napije vode in naraste. Mešamo. Pretresemo v lončeno posodo. Zabelimo še vroče z mastjo in ocvirki. Lahko zalijemo tudi z mlekom ali kislo smetano. Žgance damo pokrite na toplo in počakamo še 15 minut, da postanejo še bolj rahli. Če ne uspe, jih zdrobimo z vilicami. Kot prilogo se podajo k mesni omaki, lahko jih postrežemo v juhi, beli kavi.

Ajdovi žganci s krompirjem: V 2 litrih slanega kropa kuhamo 2-3 na tanke rezine narezane krompirje. Po nekaj minutah kuhanja oddamo 2 žlički jedilnega olja, premešamo in vsujemo 1 liter ajdove moke, brez mešanja. Moka kot "žoga" plava na vodi, pokrita jed naj vre zelo počasi. Po nekaj minutah z ročajem kuhalnice predremo kepo in na sredini, da jo oblije voda. Pokrijemo in pustimo še največ 15 minut, odvisno od velikosti kepe. Ko je kuhano, odlijemo 1/2 vode in premešamo žgance in postopoma dolivamo nazaj še drugo polovico vode. Pred drobljenjem žgance zalijemo s 3 dag vroče masti. Žgance drobimo ohlajene, da so dovolj trdi, da se ne lomijo. Če nam ostane žgančevka ( voda, v kateri smo kuhali žgance), jo lahko popijemo samo, zmešamo z mlekom. Na Japonskem jedo ajdove žgance z razredčeno sojino omako.

Ajdova polenta: Potrebujemo ajdov zdrob, ki ga danes težko dobimo. Pripravimo enako kot koruzno polento. Če nimamo ajdovega zdroba, lahko zamešamo ajdovo moko in koruzni zdrob. Sladka ajdova polenta se pripravi s pol litra sladke smetane, ki jo razredčimo s pol litra mleka. solimo in grejemo, ko zavre, vmešamo 350 g ajdove moke in kuhamo skorja eno uro. Na koncu dodamo 70 g rozin in po želji malo masla. Ponudimo s kompotom ali belo kavo.

Ajdov kruh: Ajdova moka potrebuje več vode kot pšenična moka; dober ajdov kruh naredimo tako, da ajdovo moko poparimo s slanim kropom, še preden začnemo mesiti kruh. Ajdovo moko ( 50 dag) damo v skledo, poparimo s 4 dl vroče, slane vode, v katero smo oddali žličko olja. Hitro in temeljito premešamo. Počakamo, da se ajdova moka ohladi na kakšnih 30 stopinj Celzija. V skodelico nadrobimo 3 dkg kvasa v 2 dl mlačen vode in dodamo žličko sladkorja in žlico pšenične moke. Ko se je poparjena moka dovolj ohladila, dodamo 50 dag pšenične moke tipa 500, nekaj soli, mešanico prej pripravljenega kvasa, po želji še 20 dag popraženih orehov ali lešnikov in vode po potrebi. Testo premesimo, če je preveč lepljivo posipamo še s pšenično moko. Testo damo v pomokano in pomaščeno posodo za peko, da vzhaja 30-40 minut. Najprej pečemo 10 minut pri temperaturi 230 stopinj C in nato pri 180 stopinjah, dokler kruh ni pečen.

Ajdova zlevanka: V 1 liter mleka zmešamo 0,4 ajdove moke, 2 jajci, 1 žlico sladkorja. Testo zlijemo v dobro namaščen pekač 1 cm na debelo, z žličko na zlevanko enakomerno razporedimo koščke rumeno popražene čebule in spečemo. Zlevanko razrežemo na 8 kosov. Na mizo jo damo v lončeni posodi ali lesenem pladnju. Ponudimo toplo brez namaza, ponekod jo premažejo z bučnim oljem ali na tanko prelijejo z vročo mastjo in ocvirki.

Prleška pica: Zmešamo 1 kg ajdove in 0,5 kg pšeničen moke, 2 litra mleka, 8 dag kvasa, 0,3 litra goste sveže smetane in 3 jajca v gladko testo. Pomokamo z belo moko, razvaljamo v 1 cm debelo plast, položimo v pomaščen ali pomokan pekač ali na lesen lopar in pustimo, da vzhaja. Ko vzhaja potresemo po vrhu z drobno skuto in prelijemo še z gosto smetano in damo v pečico.

Ajdovo kašo uporabljamo kot prilogo ali glavno jed. Okusna je ajdova kaša z jurčki. Japonci poznajo izraz ajdov riž. Morda Vam bo to izziv, da boste poskusili narediti ajdovo rižoto. Kombinacij je veliko. Od ajdove kaše z morskimi sadeži do zelenjave, ki bi jo uporabili za mineštro. Ajdova kaša je odlična tudi kot zakuha za zelenjavne juhe ali gobjo smetanovo juho.

Ajdovo kašo lahko pečemo na sladko s smetano, sladkorjem, zmletimi orehi in cimetom ali smetano in skuto. Vir:http://sl.wikipedia.org/wiki/Ajda

Ivan Kreft: Ajda, ČZD Kmečki glas, 1995; (zbirka Knjižnica za pospeševanje kmetijstva)