PESA, RDEČA ( Beta vulgaris var. conditiva)

Družina: metlikovke/lobodovke

Učinkovine: antocian, niacin, vitamini, rudnine, kalij, kalcij, fosfor, žveplo, jod, železo, baker, rubidij, cezij,

Zdravilne lastnosti: za obnavljanje krvi, je ena najmočneje učinkujočih protirakavo učinkujočih vrst hrane. Spodbuja izločila, prebavila, čistilno deluje na limfni sistem, zdravi kri, ožilje in srce. Gradi žleze, znižuje telesno temperaturo, spodbuja izločanje seča in z njim presežek strupenih snovi. Čisti sečila, spodbuja jetra in žolčnik, odstranjuje zaostalo blato iz debelega črevesa. Preprečuje in zdravi raka, posebej učinkovit je presen sok pese.

Že od antike se različne kultivirane oblike Beta vulgaris uporabljajo tudi v zdravilstvu. Rimljani so peso uporabljali pri zdravljenju mrzlic in zaprtja, pa tudi v druge namene. V srednjem veku in pozneje so peso uporabljali v najrazličnejše namene, posebno pa pri boleznih v zvezi s prebavo in krvjo. Platina je peso svetoval skupaj s česnom za izničenje učinka »česnove sape«. Zaradi kot kri rdečega soka, so naši predniki verjeli, da z njo lahko izboljšamo prav kri. Ob uporabi so odkrili, da je izvrstno sredstvo za zniževanje temperature ob prehladih.

Dolga stoletja pa je bila pesa samo zelenjava, uporabljali so jo še za barvilo in začimbo, dokler pred nekaj desetletji niso odkrili, da antocian deluje proti tumorjem in so ga celo propagirali kot sredstvo proti raku. Gotovo pa je, da sok pese in meso s pospeševanjem obnavljanja krvi zavira razvoj rakastih celic. Rastlina z uspehom uporabljajo proti levkemiji. Sok redeč pese deluje proti malariji, uravnava krvni tlak, znižuje temperaturo, preprečuje gripo in prehladna obolenja ter deluje pomirjevalno. Priporočajo ga ljudem, ki delajo pod stresom. Iz sveže naribane pese iztisnemo sok, pijemo 2-3 skodelice na dan. Z nekaj mesečno kuro lahko odpravimo kar precej težav, ki smo si jih nakopali z nezdravim življenjem. Sok pripravimo tako, da 1 kg dobro oprane sveže pese naribamo in nato stisnemo. Iz 1kg dobimo 0,6 do 0,7 litra soka, če peso stiskamo sami. Današnji sokovniki pa so bolj učinkoviti tako, da je izkoristek boljši. Soka ne prekuhavamo, saj bi na ta način izgubil veliko pomembnih učinkovin. Popiti ga moramo še isti dan kot smo ga iztisnili. S poskusi so dokazali, da ugodno vpliva na zdravljenje bolnikov, ki so bili izpostavljeni radioaktivnemu sevanju in rentgenskim žarkom.

Kulinarika:

Če peso vlagamo, uporabimo naravni vinski ali jabolčni kis, da ohranimo čim boljši zdravilni učinek pese. Koren rdeče pese je bogat z vitaminom C , nadzemni del pa je odličen vir vitamina A. Pesa vsebuje tudi veliko folatov, pa tudi topne in netopne vlaknine in več antioksidantov.
Pesa je med najsladkejšimi zelenjavami, saj vsebuje celo več sladkorja kot korenje ali koruza. V rdeči pesi ni več sladkorja kot 10%, v sladkorni pa ga je navadno med 15 do 20%.

Rdečo peso lahko skuhamo in jemo kot krompir ali repo. Priljubljena jed iz rdeče pese je boršč, ki je ukrajinska narodna juha, poznajo pa jo tudi v drugih delih vzhodne Evrope. V Avstraliji dajejo peso v hamburgerje. Užitni so tudi listi pese, ki se jih uporablja v 'pesinih sarmah', kar je podobno sarmam iz zelja.

Pesa lahko tako kot ohrovt, špinača, korenje in repa vsebuje veliko nitratov, zato z njo ne bi smeli hraniti otrok, mlajših od 6 mesecev.

Recepti: Pesa z rožmarinom

Sestavine za 4 osebe:
12 manjših gomoljev redeče pese,
Sol
2 vejici rožmarina,
3 žlice masla,
sveže zmlet poper.

Postopek:
Peso damo v posodo in prelijemo z vodo tako, da je z njo pokrita. Solimo. Kuhamo 30-45 minut, kar je odvisno od velikosti gomoljev. Peso ohladimo, olupimo in narežemo na kolobarje. Z rožmarinovih vejic osmukamo iglice (lističe) in jih drobno nasekljamo. V ponvi zmešamo peso, rožmarin, maslo , solimo, popramo. Vse skupaj dobro pretresemo in premešamo, da se okusi prepojijo. Prepražimo, a pazimo, da maslo ne porjavi. Še toplo serviramo.

Mlade pesine liste dodajamo solatam ali iz njih stiskamo sok. lahko jih pripravljamo kot blitvo. Listi imajo močan okus, zato bodimo pri uporabi zmerni.

Brošč: Za vsako osebo potrebujemo srednje veliko rdečo peso, četrt gomoljne zelene, dva korenčka, pol čebule, strok česna, nekaj zeljnih listov, šopek peteršilja, nekaj žlic oljčnega olja, skodelico kisle smetane ali jogurta. Postopek: Oprano korenasto zelenjavo naribamo, čebulo in zelje narežemo, vse skupaj zmešamo v skledi, začinimo z oljčnim oljem, prelijemo s kislo smetano, v kateri smo zmešali strok česna, potresemo s peteršiljem. Če želimo, da bo bolj tekoč, ga razredčimo z malo vode ali jogurta.

Peso imajo za univerzalno zdravilo tudi danes. Eden najbolj spornih primerov je uradni položaj južnoafriške ministrice za zdravje v zvezi z zdravljenjem aidsa. Dr. Manto Tshabalala-Msimang, zdravstvena ministrica v vladi Thaba Mbekija, je zaradi propagiranja rdeče pese in druge zelenjave namesto protiretrovirusnih zdravil za AIDS, ki jih ima za toksična, dobila vzdevek "dr. Rdeča pesa".

Pesa vsebuje veliko hranila betaina. Dodatke betaina, ki jih pridobivajo kot stranski proizvod predelave sladkorne pese, predpisujejo za zniževanje potencialno toksičnih ravni homocisteina (Hcy), naravne aminokisline, ki naj bi prispevala k tveganju za miokardni infarkt, možgansko kap in periferno žilno bolezen. Pesin sok naj bi dokazano deloval tudi na demenco, saj izboljšuje pretok krvi v možgane. Sok vsebuje nameč veliko nitratov, ki jih bakteriej v ustih spremenijo v nitrite, ki pomgajo širiti žile, s čemer se poveča pretok krvi in oskrba s kisikom. Nitirte dobite še v zeleni, zelju in špinači. Razsikovalci namreč razmišljajo, da je vzrok demence v tem, da so določeni predeli možganov slabo prekrvavljeni. Dieta z veliko sladkorne pese je dala rezulatate po 4 dneh, kjer so poskusne osebe kazale znake izboljšanje prekrvavitve možganov. Z magnetno resonanco si zaznali povečan pretok krvi v frontalnem delu možganov, ki je sicer predel, ki ga povezujejo z demenco.

V Sloveniji prodajajo sok rdeče pese s propolisom.

Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Pesa

Elizabeth Lambert Ortiz : Enciklopedija zelišč, začimb in dišav.

Dario Cortese: Zelenjava druga moč naravne hrane