Druga imena: bobovec, draguša, divji hren, drezga, korešča, potočarka, rečnik, studenčnica, vodni dihalnik
Po naravi je hladna, po okusu grenka. Hladi, vlaži pljuča, pospešuje odvajanje seča, znižuje raven sladkorja v krvi.
Družina: križnice
Družina: križnice
Učinkovine: eterično olje, jod, žveplo in njegove spojine, ki so tudi v drugih križnicah in so jim dokazali protirakovno delovanje, vitamin C, čreslovine, grenčine
Zdravilne lastnosti: proti katarju dihalnih poti, nečisti koži, skorbutu, spomladanski utrujenosti. V zadnjem času ji zaradi učinka antioksidanta pripisujejo zdravljenje raka. Najbolje je, da jo uživamo surovo v solati, v namazih itd.
Spomladi jo pripravljamo v solati z regratom, šentjanževko, koprivo, rmanom, vodno meto. Vsebuje veliko glikozida gorčičnega olja (okus po redkvici), ki pomaga pri zamašenem nosu in dihalnih poti.
Sok iz svežih listov razkužuje in pomaga pri izločanju sluzi. Dve žlici soka vzpodbudita delovanj jeter, ledvic in žolča, pomaga proti protinu, revmi , spodbuja prebavo. Ker vsebuje veliko joda, je učinkovito sredstvo proti golšavosti.
Ker vsebuje vodna kreša številne koristne antioksidante, nas lahko redno uživanje te križnice zaščiti pred nastankom raka, kažejo izsledki študije v Ulstru. Vodna kreša vsebuje več železa kot špinača, poleg tega pa še 15 esencialnih vitaminov in mineralov, več vitamina C kot pomaranče in več kalcija kot mleko. Študija je bila objavljena v American Journal of Clinical Nutrition, kjer vse objave predhodno pregledajo še drugi znanstveniki. Opravljene študije na Univerzi v Ulstru kažejo, da snovi v vodni kreši odpravijo poškodbe DNA v belih krvni celicah, kar naj bi sprožilo nastanek raka. Videti je, da vodna kreša povečuje število koristnih snovi in zmanjša količino škodljivih snovi v krvi. Prostovoljci, ki so se udeležili študije, od 60 jih je bilo 30 kadilcev, so 8 tednov vsak dan zaužili po 85 g sveže kreše. Po osmih tednih so ugotovili, da so se poškodbe DNA belih krvni celic zmanjšale za kar 22,9 odstotkov. Tudi obrambna sposobnost celic pred škodljivimi prostimi radikali se je povečala. Količina antioksidantov v krvi se je povečala Količina antioksidantov kot npr. luteina in beta karotena, ki sta učinkovita v boju proti prostim radikalom , se je povečala. Posebno koristne učinke so opazili pri kadilcih, ki so imeli na začetku študije nizko stopnjo antioksidantov v krvi. Koristi uživanja križnic, med katere sodi vodna kreša, na preprečevanje nastanka in širitve raznih vrst raka, so nakazovale že predhodne študije. V eni izmed njih so ugotovili, da ekstrakt vodne kreše odpravlja poškodbe DNA v celicah in da ima sposobnost kontroliranja rasti in širitve raka.
Vodna kreša, gojena ob čistih vodnih virih, je bila stoletja cenjena kot super hrana Za Hipokrata, očeta medicine pravijo, da je postavil svojo prvo bolnišnico ob izviru čiste vode, tako da je imel na razpolago svežo vodno krešo za zdravljenje svojih pacientov. Grškim vojakom so dajali vodno krešo pred odhodom v boj, zeliščar iz 16. stoletja Culpepper pa je trdil, da vodna kreša čisti kri. Kanadski Indijanci so vodno krešo uporabljali v zeliščni mešanici, s katero so zdravili vse bolezni.
Listnata zelena zelenjava, ki je sorodnica zelja, ima nežno in nekoliko ostro aromo.
Skodelica vodne kreše ima le 4 kilokalorije, vendar pa je zelo bogata z vitamini A, C in K. Še več, vsebuje lutein in zeaksantin − antioksidanta, ki sta koristna za zdravje oči.
Prvi poskusi, s katerimi so želeli gojiti večje količine vodne kreše tudi v komercialne sisteme, so se pojavili že v 16. stoletju, in sicer v Nemčiji, od koder je bila kasneje prenesena tudi v Francijo. Večji razmah njene širše uporabnosti sega v čas razvoja železnice. Prodajala se je na ulicah, bogati sloji so si jo lahko privoščili v sendvičih in kot dodatek k drugim jedem, revnejši pa so uživali le krešo, pri čemer se je začimbe prijel tudi vzdevek »kruh revnih«. V letu 2008 je minilo dvesto let, odkar je v angleški pokrajini Kent luč ugledala prva farma, na kateri so gojili vodno krešo. Obstaja več vrst kreše, a vsem je skupna visoka vsebnost vitaminov in mineralov. Vrtna kreša, ki domnevno prihaja iz zahodne ali centralne Azije, s svojim sveže pekočim okusom rahlo spominja na gorčico ali redkev. Poleg drugih sestavin vsebuje tudi krom v sledeh, ki z dodajanjem kreše v prehrano povečuje občutek sitosti. Krešo lahko uporabljamo kot dodatek k jedem, in sicer jo lahko dodajamo (tudi skupaj s česnom ali peteršiljem) k sirovim ali skutnim namazom, lahko pa jo porezano ter nasekljano tudi preprosto posujemo na izbran namaz. Poleg bogate vsebnosti vitamina C (opozoriti velja, da naj bi tega bilo celo več kot pri agrumih) zelišče ponuja še jod v sledeh, ki poskrbi za ravnovesje hormonov, kar se pozitivno odraža tudi na ščitnico. Poleg tega kreša ugodno vpliva še na infekcije in vnetja sečil. Bogata je tudi z železom, kalcijem in folno kislino ter vitaminom A. Naravni antioksidant ter diuretik, ki naj bi ščitil tudi pred rakom na pljučih. Za odvajanje odvečne vode iz telesa naj bi celo bili priporočljivi čaji in sokovi, pripravljeni iz vodne kreše. »Čajni« poparek lahko pripravimo z eno čajno žličko nasekljane kreše, ki jo prelijemo z vrelo vodo, ter pustimo stati približno dvajset minut, nato jo pomešamo in poparek je pripravljen. Če pripravljamo sok iz kreše in nam je njen pekoč okus preveč intenziven je priporočljivo, da dodamo paradižnikov ali korenčkov sok. Vodno krešo lahko najdemo v večjih trgovskih centrih že posajeno v majhnih lončkih ali posodicah, lahko pa kupimo njena semena ter jo v primerno malo posodico posejemo kar doma. Po nekaj dneh boste že lahko rezali svoj domač »pridelek«, ki bo vaši kuhinji dodal nov, čudovit okus, ter v vašo prehrano vnesel nov bogat vir vitaminov in mineralov. Zaradi svoje preproste vzgoje in obdelave, jo lahko imamo posajeno v posodici, ki bo obenem krasila našo okensko polico, poleg tega pa na jedilnik prinaša svežino, ki jo še posebej pogrešamo v hladnejših dneh, ko so naše možnosti pridelovanja domačih vrtnin omejene, prav tako pa je na voljo manj svežega sadja, zaradi česar bo odlično prehransko dopolnilo.
Za domačo vzgojo potrebujemo semena vrtne kreše (še najbolje je, če pridobimo biološko pridelana), staničevino ali vato ter nizko posodo ali krožnik. Poleg tega pa še vodo, svetlobo, svež zrak. Semena temeljito speremo v kuhinjskem koritu pod tekočo vodo. Na podstavek oz. v posodico damo staničevino ali vato ter jo ravno porazdelimo, nato pa jo toliko navlažimo, da je dobro prepojena, a vendarle ni premokra. Semena enakomerno porazdelimo po tako pripravljeni posteljici. Krešo postavimo na svetlo mesto, kjer ni neposrednega sonca, najbolj primerna temperatura je nekje med 18 in 22 stopinj. Pripravljena posteljica (torej staničevina oz. vata) mora biti vedno vlažna, pri čemer je potrebno biti pozoren, da seme ne bo plavalo v vodi. »Plodove« svojega truda in potrpežljivosti boste lahko »želi« že po kakšnem tednu.
Recepti:
Solata iz vodne kreše, orehov in lucerne
Kalčki lucerne so bogat vir beljakovin, kalcija, magnezija in vitamina A ter E. Zaradi njihove odlične sestave jih imenujemo popolno živilo. Omenjene varovalne snovi imajo tudi protivnetne lastnosti, vendar jih ne smejo uživati ljudje, ki imajo avtoimunske bolezni, npr. lupus. Med zelenjavno solato vmešamo tudi orehe, ki vsebujejo veliko esencialnih maščobnih kislin in vitamin E, ki je potreben pri celjenju raznih vnetij. Vodna kreša vsebuje precej antioksidacijskega vitamina C, ki je na prvem mestu pri obnavljanju poškodovanega tkiva.
Sestavine: 2 šopka vodne kreše, 100 g orehovih jedrc,1 žlica orehovega olja, 2 žlički aromatiziranega kisa, 1 žlička belega vinskega kisa,25 g kalčkov lucerne.
Priprava: Krešo očistimo in operemo. Orehova jedrca preberemo in sesekljamo. V posodi dobro premešamo kis in orehovo olje, da se tekočina speni, in z njo prelijemo preostale sestavine ter rahlo premešamo. Vir recepta: Vicki Edgson & Ian Marber: Hrana - zdravilo za dušo in telo .
Priprava: Krešo očistimo in operemo. Orehova jedrca preberemo in sesekljamo. V posodi dobro premešamo kis in orehovo olje, da se tekočina speni, in z njo prelijemo preostale sestavine ter rahlo premešamo. Vir recepta: Vicki Edgson & Ian Marber: Hrana - zdravilo za dušo in telo .
Krešo si lahko pripravimo z narezanim krompirjem, ki smo skuhali v oblicah.
Pekoč okus po popru dopolnjuje solate blažjega okusa. Navadno jo mešamo s svežo pomarančo. Ni preveč obstojna, zato jo moramo porabiti v dveh dneh. Prihodnjič sendvič namesto z zeleno solato obogatite z vodno krešo. Skodelico drobnih zelenih lističev lahko potresete tudi po kozjem siru, praženih pistacijah ali okisani zelenjavi.
Toast s prekajenim lososom, paradižnikom in krešo
Sestavine: 8 rezin kruha za toast, polnozrnat , 4 jajca, 8 rezin prekajenega lososa, 2 dl mleka, 80 g masla, 3 paradižniki, 1 pest vodne kreše, sol, črn poper v zrnu.
Sestavine: 8 rezin kruha za toast, polnozrnat , 4 jajca, 8 rezin prekajenega lososa, 2 dl mleka, 80 g masla, 3 paradižniki, 1 pest vodne kreše, sol, črn poper v zrnu.
Priprava: V globokem krožniku razžvrkljamo jajca in primešamo mleko. Paradižnik očistimo in narežemo na kolesca. Začinimo jih s soljo in sveže mletim črnim poprom. Vodno krešo operemo in dobro osušimo. V suhi ponvi opečemo prekajene rezine lososa. Vzamemo iz ponve in obdržimo na toplem. V isti ponvi razpustimo maslo. Kruhove rezine drugo za drugo na hitro pomočimo v jajčno mleko. Nato jih na maslu pri srednji temperaturi po obeh straneh zlato rjavo opečemo.
Štiri opečene rezine kruha takoj obložimo z opečenim lososom, začinjenim paradižnikom in z vodno krešo. Pokrijemo s preostalimi opečenimi rezinami kruha in ponudimo.
Štiri opečene rezine kruha takoj obložimo z opečenim lososom, začinjenim paradižnikom in z vodno krešo. Pokrijemo s preostalimi opečenimi rezinami kruha in ponudimo.
Vodno krešo lahko nadomestimo z rukolo.
OPOZORILO: Nosečnice naj se kreše izogibajo, saj prevelika količina vitamina C lahko sproži prezgodnji porod ali splav
Kje pa jo lahko kupim, semena ali svežo?
OdgovoriIzbrišiHvala.