Zelišča kot so peteršilj, drobnjak, strašnica, koper, kislica, boraga, šetraj, izop, luštrek, timijan, rožmarin preberemo, operemo, nasekljamo na drobno, zmešamo v posodi z vodo in z lijem napolnimo vrečke za ledene kroglice. Zamrznemo. Dobimo zeliščne ledene kroglice, ki jih nam koncu kuhe dodajamo jedem. Namesto vrečk za ledene kroglice lahko uporabimo posodo za ledene kocke. Razpredimo zelišča in jih zalijemo z vodo.Zelišča lahko sušimo v senci ali pa v pečici. Če jih sušimo v pečici, jih najprej operemo, otresemo, popivnamo s papirnato kuhinjsko brisačo in jih razporedimo na papirnato brisačo, ki smo jo položili na rešetko pečice. Na 50 stopinj sušimo 1 uro do 1 uro in pol. V vrata pečice zataknemo kuhalnico, da lahko vlaga uhaja iz pečice. Posušena zelišča hranimo v steklenih kozarcih. Označimo jih s podatki na etiketah kot je ime začimbe ali mešanice ter datum nabiranja oz. shranitve.
Svetovno znana kombinacija izbranih aromatičnih zelišč in aromatične zelenjave iz klasične francoske kuhinje imenujemo zeliščni šopek. Zelišča povezana v šopek ali v vrečki iz gaze kuhamo v različnih jedeh, omakah in osnovah, ki jim dajo zelišča značilen vonj in okus.
Tradicionalni zeliščni šopek. 2 do 3 vejice peteršilja, manjša vejica timijana in manjši lovorov list. Temu šopku regionalno, pa tudi glede na jedi, v katere ga vlagamo, dodajamo različne sestavine, najpogosteje zeleno in por (za v juhe in enolončnice), pa tudi šetraj in žajbelj. Šopku in različicam lahko dodamo tudi strok česna. Ta šopek dodajamo svinjini (dodamo lahko tudi žajbelj ali/in majaron), jagnjetini (dodamo lahko rožmarin, šetraj ali/in meto) ter govedini. V dušeno govedino lahko vložimo šopek, izboljšan z rožmarinom, šetrajem ali/in pomarančno lupino.
Nemški zeliščni šopek. Peteršiljeva korenina, pol lovorovega lista, majhna vejica timijana, strok česna, vejica zelene in dva porova lista. Z njim aromatiziramo fine juhe, omake in raguji. Perutninski zeliščni šopek poznamo v dveh različicah: - 2 porova lista, pol lovorovega lista, peteršiljeva koreninica in vejica pehtrana; s tem odišavljamo perutninske juhe in raguje; - steblo belušne zelene, po vejica peteršilja, timijana in majarona, pol lovorovega lista in nekaj vejic drobnjaka. Če s perutninskim zeliščnim šopkom odišavljamo jedi z divjo perutnino, mu dodamo še nekaj brinovih jagod.
Provansalski zeliščni šopek je enak tradicionalnemu zeliščnemu šopku, le da mu dodamo še vršiček ali vejico rožmarina. Uporabljamo ga kakor tradicionalni zeliščni šopek. Ribji zeliščni šopek pripravljamo in uporabljamo v dveh različicah: - beli del porovega lista, peteršiljeva koreninica, pol lovorovega lista, pol stroka česna ter po vejica pehtrana in krebuljice; dodajamo ga ribjim zavrelicam; - vejica kopra, nekaj vejic drobnjaka in košček limonine lupine; dodajamo ga jedem z morskimi ribami oziroma z morskimi sadeži.
Sredozemski zeliščni šopek. 115 gramov narezane belušne zelene, 3 do 4 peteršiljeva stebla, 1 vejica timijana, 1 lovorov list in 2 do 3 beli porovi listi. Sestavine povežemo med porove liste, uporabljamo pa ga lahko skoraj univerzalno.
Začimbni zeliščni šopek je predhodnik tradicionalnega zeliščnega šopka, ki ga dopolnimo s klinčki.
Zeliščne mešanice uspešno hranimo v zamrzovalniku. V vrečke zamrznemo zeliščno zelenjavni del šopka, morebitne začimbe pa dodajamo sproti. Zeliščni šopek lahko tudi posušimo, vendar pa moramo pri posušenem upoštevati, da so nekatera posušena zelišča bolj, druga pa manj aromatična od svežih.
Vsakega od zapisanih zeliščnih šopkov seveda lahko spremenimo ali dopolnimo po svojem okusu.
Podobne učinke dosegamo pri jedeh z dodajanjem zeliščne mešanice. Bistvena razlika je v tem, da mešanice najpogosteje sesekljamo. Takšne v jedeh tudi ostanejo, za razliko od šopkov, ki jih iz jedi pred serviranjem odstranimo.
Zapisane zeliščne mešanice lahko poljubno dopolnjujemo. Prav tako lahko v šopkih spreminjamo razmerja med posameznimi zelišči oziroma zelenjavo, glede na to, kateremu vonju ali/in okusu želimo dati manjši oziroma večji poudarek. Pri tem pa moramo paziti na razmerje med velikostjo šopka in količino jedi. (Pre)velik šopek lahko povsem uniči manjšo količino jedi. Prav tako moramo poznati intenziteto posameznih zelišč, da aroma enega v jedi ne prevlada. Zato naj na splošno velja, da naj se spreminjanja zapisanih količin lotevajo le dobri poznavalci kuhinje in kuhinjskih zelišč. Osnovno pravilo pa je: Raje premalo, kot preveč! Številna osnovna zelišča lahko skozi vse leto gojimo v cvetličnih lončkih na okenski polici.
Z dodajanjem zelišč oziroma zeliščnih šopkov poudarjamo okus glavnih sestavin jedi.
Večino zeliščnih šopkov tvori poleg zelišč tudi aromatična zelenjava. Mednjo uvrščamo zlasti tiste vrste zelenjave, s katerimi jedem izboljšujemo okus, sicer pa jih prvenstveno pripravljamo in uživamo kot zelenjavo. Na primer (belušna) zelena, korenček, paprika, por itd. Nekatera zelišča uvrščamo med varovalna živila, ker so zdravilna, prav vsa pa so pomembna zato, ker v jedeh, katerim jih dodamo, na njihov račun lahko zmanjšamo količino dodane soli in maščob.
ZDRAVILNI UČINKI drugih začimb:
Njivska meta: telo ogreje in pospešuje prebavo. Posebno koristna je pri občutljivem želodcu in slabi prebavi. Liste njivske mete narežemo in kuhamo skupaj z juhami, zelenjavo , mesnimi ali ribjimi jedmi, ali pa jih jemo sveže s kruhom.
Vodna meta: razbremenjuje želodec in olajša dihanje. Uporabljamo jo pri prekomerni telesni teži. Kuhamo jo skupaj z juhami, zelenjavo mesnimi in ribjimi jedmi, ali jo jemo svežo s kruhom.
Plazeča meta: pomaga pri artritisu, izpahovanju, zgagi in na splošno čisti želodec. Sv. Hildegarda pravi, da je v plazeči meti moč 15 zelišč. Homeopatija ne dovoljuje sočasnega uživanja homeopatskih zdravil in mete, ker lahko zdravilo okrepi ali pa izniči zdravilni učinek. Meta torej moti homeopatsko zdravljenje prav s svojo močjo.
Navadni pelin: Lajša težave pri vnetju sluznice (gastritis), občutljivem želodcu in težavah z zgago. Spodbuja delovanje jeter in trebušne slinavke. Za noževo konico suhega pelina kuhamo z juhami, zelenjavo, mesnimi jedmi, perutnino, ribami. Pelin je po zadnjih dognanjih rahlo strupen, zato previdno z njegovo uporabo.
Bertram ali piretrovec: je univerzalno zdravilno sredstvo. Vedno ga pripravljamo skupaj z galgantom. Skrbi za dobro prebavo in kri ter daje moč in energijo. Lahko ga kuhamo skupaj z drugimi jedmi in ga uporabljamo surovega.
Vrtni šetraj: se poda k vsaki zelenjavi, spodbuja dobro voljo.
Komarček: poda se h klasičnim jedem, ki vzpodbujajo dobro voljo ter k žitnim in zelenjavnim jedem. Čisit želodec, odpravlja ustni zadah, krepi vid, skrbi za izdatno potenje, barvo in svež telesni vonj. Komarčkova semena odpravljajo neprijeten zadah iz ust, zjutraj na tešče in preko dneva žvečimo semena, ki so ostala od kuhanja komarčkovega čaja. Komarček pomaga pri začetnih znakih pešanja vida.
Galgant: uporabljamo namesto popra. Je zdravilo za srce, greje telo, blaži krče, pomaga pri težavah ob menstruaciji, težavah s krvnim obtokom, utrujenosti, glavobolu, motnjah prekrvavitve. Uporabljamo ga kot prašek ali zdrobljene koščke korenike. Pomaga pri težavah s srcem, utrujenosti, prebavnih motnjah. S pomočjo galganta premagamo krize med postom.
Klinčki: zmlete nageljnove žbice uporabljamo zelo varčno, ker imajo izredno močan okus. Klinčki pripomorejo k temu, da se zmanjša oteklina veznega tkiva, ki je nastala zaradi putike. Žvečenje klinčkov ( ne več kot 2-3 na dan) pomaga proti zvenenju v glavi, ki je posledica preobčutljivosti na vremenske spremembe.
Sabljasti triplat: ali grško seno sodi k juham, omakam in kremnim zelenjavnim jedem. Moramo ga vedno kuhati ali 1/4 ure pred uporabo namakati v vroči tekočini. vzpodbuja tek.
Rimska kumina: ali kumin. Vzpodbuja prebavo sira. Ljudje, ki imajo težave s srcem se naj je izogibajo.
Poper kubeba: je vrsta popra z zelo močnim okusom. Uporabljamo ga za začinjanje krepkih juh in živil iz žitaric. Vzpodbuja telesno in duševno zmogljivost, zmanjšuje stres in stanje strahu.
Muškatni orešek: odpira srce in zmanjšuje količino škodljivih sokov. Čisti kri, pomaga pri težavah s koncentracijo, lenobi, duševni preobremenjenosti: Vzpodbuja dobro počutje. Uporabljamo ga previdno. Je sestavina Hildegardinih piškotov za živce.
Mešanica pelargonjinega praška: je sestavljena iz praška prave pelargonije, bertrama in muškatnega oreška. Skupaj deluje proti gripi. Pri prehladu vzamemo ščepec in ga potresemo po solatnih prelivih ali ga dodamo testu za kruh.
Poper: poper suši, zato ga ne smemo uživati vsak dan.
Materina dušica ali timijan : prija k vsem zelenjavnim, mesnim in žitnim jedem. To je začimba za kožo, saj lajša vse vrste tegob v zvezi s kožo ali jih celo odpravlja. Materino dušico uporabljajmo pogosto, dodamo jo v začetku kuhanja.
Žajbelj: odpravlja nakopičene strupene snovi iz telesa. Čisti in zdravi. Če je mogoče pojejmo 1-2 sveža žajbljeva lista ali pa ga kuhajmo skupaj z jedmi. Odpravlja neprijeten zadah iz ust, krepi želodec. Pri težavah z dihanjem in prehladu pomaga zvit žajbljev list, ki ga potisnemo v nosnico.
Ožepek: vzpodbuja dobro voljo. Sodi k vsem jedem. Vedno ga je potrebno kuhati. Posušen prah je močnejši kot sveže zelišče. Pomaga proti potrtosti, otožnosti in motnjah delovanja ledvic.
Cimet: ogreje , spodbuja dobro voljo, sprošča, ostri čute in čisti kri. odpravlja motnje presnove, zato bi ga bilo potrebno uživati vsak dan. Košček cimetove skorje dodamo čaju, omaki itd. Tudi cimet v prahu lahko dodamo vsem jedem.
Vir: http://www.gurman.eu/leksikon.php?S=7&Article=219
Začimbe za pestrejši okus, Mladinska knjiga 1990
http://www.siol.net/trendi/kulinarika/2008/05/zelisca_v_kuhinji.aspx
Brigitte Pregenzer in Brigitte Schmidle: Hildegarda iz Bigna: Post brez muk. Družina, 2006
Ni komentarjev:
Objavite komentar