Druga imena: baj šao, božur, devetek, katonika, kresnik, prstenik
Rod: Potonika (Paeonia)
Značaj: (rdečecvetna in belocvetna potonika) kisel, grenak, mrzek.
V naši okolici raste potonika le gojena na vrtovih.
Zdravilne lastnosti: rdeče in belocvetne potonik učinkujejo protimikrobno, protivnento, proti krčem, blažijo bolečine, umirjajo in znižujejo krvni tlak. Devesna Potonika deluje protimikrobno, protivnento, spodbuja obtočial, krvni tlak, blaži bolečine in umirja.
"Rastlina raste v svetlih gozdovih v južni Evropi in Mali Aziji, gojijo jo že od starega veka kot okrasno rožo in zdravilno zel, danes pa se uvaža iz vzhodnih evropskih dežel, največ iz Bolgarije in Turčije. Uporabne so redečecvetne vrtne zvrsti z dvojnimi cvetovi.
Zeliščna raba
V ljudski medicini so s semeni, koreninami in cvetovi najprej zdravili božjast, vnetje sklepov in trebušne tegobe, semena in korenine so bile zdravilo za spodbujanje bruhanja in ob zastalem mesečnem perilu, cvetovi pa proti kašlju. Potonikin cvet naj bi pomagal tudi pri boleznih na koži in sluznicah, ob razpoki na zadnjiku in pri zlati žili ter v kombiniranih zdravilih za živce, srce in proti vnetju želodčne sluznice. Potonikina korenina pa naj bi bila v pomoč tudi proti raznovrstnim krčem različnega vzroka in v kombiniranih zdravilih proti želodčno-črevesnim in srčno-žilnim boleznim, bolečini v živcu, migreni, alergijam, živčni izčrpanosti in kot krepilo. Dejavnost in učinkovitost v navedenih okoliščinah nista niti dokazani niti drugače utemeljeni. Danes je zdravilo zastarelo, le priložnostno s cvetovi polepšajo izgled čajnih mešanic. Raba se je ohranila v homeopatji, med drugim kot zdravilo za zlato žilo in krčne žile.
Priprava čajnega napitka. Ni običajna, če že, pa se krop prelije čez 1 žličko (1g) cvetne droge in po 10 minutah precedi." ( opomba, po nekaterih virih, Jurgen Saupe: Naravni zdravnik, je potonka strupena, zato "okraševanja" čajev s cvetom potonke odsvetujem.)
"Novejša dognanja
Medtem ko je kemična sestava korenin sorazmerno dobro proučena, starejši podatki o cvetnih sestavinah niso preverjeni.
Misel
Med zastarelim zdravilom in strupom ni bistvene razlike, nobeden niti ne odvrne bolezni niti prikliče zdravja. Navidezne bolezni ni, obstajajo pa navidezna zdravila in namišljeni bolniki. "
Avtor: Janez Špringer, mag.farm. Datum: marec 2003 "
Vir: Paeonia officinalis)" src="http://www.pomurske-lekarne.si/slike/clanki/potonikam.jpg"> http://www.pomurske-lekarne.si/si/index.cfm?id=1543
Sveta Hildegarda je potoniko priporočala pri zasluzenosti glave in prsi, bronhitisu in zadahu. Njen recept se glasi: 50 g korenine potonike, 1 žlička semen potonike, 1 liter vina. Postopek: Korenino potonike razrežemo na majhne kolutke, lahko jo tudi naribamo kot kumarice, dodamo semena in vino ter skuhamo. Pustimo, da vre 3 minute. Zvarek precedimo skozi tkanino in še vročega pretočimo v sterilno steklenico. Vino pijemo 3-5 krat na dan po 1 požirek oz. 1 do 2 žlici, odvisno, kako bolni smo. Prekuhana zelišča posušimo na toplem , ker lahko ista zelišča še dvakrat uporabimo za pripravo napitka. Ko zelišča kuhamo že drugič ali tretjič, vretje ni več potrebno, dovolj je, da zvarek zavremo in odstavimo.
Raziskave so potrdile, da pripravki iz lesnate potonike preprečujejo nastanek krvnih strdkov in uničuje virus herpesa. Polnocvetna (kitajska) potonika tudi preprečuje krvne strdke, ima protivnetne lastnosti in pomaga proti revmatizmu. Nabiramo korenine 4-5 let starih rastlin.
OPOZORILO: Vse pripravke iz potonike jemljemo le pod zdravniškim nadzorom ali nasvetu fitoterapevta. Prevelik odmerek lahko povzroči vnetje želodca in črevesne sluznice. Nosečnice in doječe matere pripravkov ne smejo jemati. Po nekaterih virih je potonika strupena, zato je potrebna vsa previdnost pri njeni uporabi. Kljub temu je dr. Janez Kromar ne navaja med strupenimi rastlinami niti dr. Katja Galle-Toplak ne med zdravilnimi ne med strupenimi. Stranski učinki in strupenost: Čezmerni odmerki tako cvetov kot semen in korenin lahko povzročijo vnetje želodčne in črevesne sluznice, bruhanje, trebušne krče in drisko.
Vir: Reinhard Schiller: Sveta Hildegarda: Razstrupljanje telesa
Jurgen Saupe: Naravni zdravnik, 1992
Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994
Naravna zdravila, MK; 2007
Velika knjiga o zeliščih, MK; 2010
Ni komentarjev:
Objavite komentar