Druga imena:ginkijevec, ginkijo, dvokrpi ginkoDružina: ginkovke
Značaj: sladek, grenak, stiskajoč, nevtralen.
Učinkovine: ginkolidi, flavonoidi, antioksidanti,
Zdravilnost: Listi sproščajo krvne žile, spodbujajo obtok. Semena krčijo tkivo, uničujejo glivice in mikrobe. V kitajski medicini ha že več kot 4000 let uporabljajo za zaviranje pešanja spomina pri starejših, izboljšanja delovanja možganov in razpoloženja. Raziskave iz leta 1999 so potrdile, da ginkov izvleček zmanjšuje upadanje duševnih zmogljivosti , izboljšuj koncentracijo, pomnjenje, zmanjšuje razpoloženjska nihanja in duševnih otopelosti. Preprečuje simptome nekaterih oblik demence, med njimi tudi Alzheimerjevo bolezen.
Ginko preprečuje zoženje krvnih žil v možganih. Krepi vene, povečuje krepkost sten kapilar. Vpliva pozitivno na astmo in aterosklerozo. Zdravi impotenco. Obstajajo farmakološki izsledki, ki kažejo, da je ginkov list zmožen zmanjšati neželene učinke, ki jih lahko povzroči dejavnik zlepljenja krvnih ploščic v številnih tkivih in organih tako v živalih kot pri ljudeh, po izidih dosedanjih kliničnih raziskav pa ginkovi pripravki zdravijo arterijsko nezadostno zmogljivost predvsem v možganih in nogah, opazili so tudi blažilen vpliv na astmo in vnetje.
Zdravljenje starostnih tegob s pomočjo ginka je v razvoju, saj pomaga odpraviti številne simptome, med njimi omotičnost, glavobol, zvonjenje v ušesih, opešano pomnjenje, nezbranost, nespečnost, občutek strahu in nerazpoloženost. Vse to so dokazale klinične študije, poleg tega pa še, da je ginko uporabne za vse motnje krvnega obtoka kot je interminentna klavdikacija, kjer slab pretok krvi v noge sproži krče in odrevenelost, bolečine in krče ter Raynaudov sindrom, pri katerem gre za slab pretok krvi v roke in noge, predvsem prste.
Uživamo pripravke kot tinkturo in kapsule.
Uporabni deli: Listi, seme, sadeži. Listi naj bi bili koristni za srce in pljuča, sopare listnih poparkov za zdravljenje naduhe, prevretki pa proti vročinskim izpuščajem.
Ginko biloba ali dvokrpi ginko je najstarejša še živeča drevesna vrsta na svetu. Drevo lahko doseže starost 1000 let in višino 30 metrov. V mezozoiku, pred približno 150 milijoni let, je bil ginko razširjen po vsej Zemlji, tudi po Evropi. V ledeni dobi je drevo izumrlo, ohranilo se je samo na Kitajskem, kjer poznajo njegove zdravilne učinke že 5000 let. Iz Kitajske so ga že v davnini prenesli na Japonsko in v Korejo, kjer so ga častili kot sveto tempeljsko drevo. Kot okrasno drevo se je ginko v 18. stoletju razširil po Evropi, kjer še danes krasi številne parke. Izvleček iz listov dvokrpega ginka izboljšuje prekrvavljenost in oskrbo možganov s kisikom in glukozo. Motnje v prekrvitvi možganov se kažejo predvsem kot pojemanje spomina in intelektualnih sposobnosti, lahko je prisotna tudi omotica in šumenje v ušesih. Aktivne učinkovine izvlečka so flavonski glikozidi in terpeni, ki širijo žile, preprečujejo zlepljanje krvnih ploščic in tako izboljšujejo pretočnost krvi. Z uravnavanjem presnove varujejo celice in tkiva pred poškodbami, ki jih povzroča pomanjkanje kisika. Izvleček dvokrpega ginka tudi izboljša prekrvavljenost okončin (nog), saj odpravljajo občutek hladnih nog, bolečine pri hoji, ščemenje in otrplost.
Osnovna vzroka motenj v možganskem delovanju sta pomanjkljiva prekrvljenost in izrojevalne (degenerativne) spremembe na možganskih celicah. Oba prizadeneta opravilno sposobnost možganov, pri čemer prvi vodi do živčnih izpadov, drugi pa v starostno slaboumnost.
Seme se prodaja na Daljnem vzhodu za živilo. Po slovenski odredbi o razvrstitvi zdravilnih rastlin spada v kategorijo Z, ki omeji njegovo rabo na registrirana zdravila.
Odmerek za odrasle: Zdravilna oblika iz prečiščenega in zgoščenega izvlečka, pridobljenega iz dveh gramov droge ginkovih listov, trikrat na dan, po jedi in z malo vode.
"Novejša dognanja
S farmakološkimi poskusi na živalih so dokazali zaščitni in zdravilni vpliv izvlečka na oslabelo delovanje možganov, le-ti poslej boljše prenesejo okoliščine s primanjkljajem kisika, izboljša se njihova prekrvitev ter z njo oskrba s kisikom, glukozo in energijo, prepreči se zlepljenje krvnih ploščic in zmanjša židkost krvi, prav tako se zavre škodljiva lipidna peroksidacija v poškodovanih tkivih, ki sicer kot dodaten zaplet spremlja bolezen. Flavoni zavrejo prepustnost kapilar, blažijo žilne krče in širijo žile v možganih, srčni mišici, očeh, ušesih in drugod v telesu, ginkolidi pa zmanjšajo krvno židkost in preprečijo zlepljenje krvnih ploščic, deloma pa tudi spodbudijo njihovo razgradnjo.Vežejo se na ista receptorna mesta kot sprožilec zlepljenja krvnih ploščic in mu onemogočijo učinek. Ohranijo skrčljivost srčne mišice in venčnega pretoka. Preprečijo in omilijo alergično reakcijo, povzročeno z različnimi alergeni, v dihalih nasprotujejo skrčenju sapnic. Ginkov izvleček tudi pri človeku izboljša prenašanje kisikovega primanjkljaja. Pri zmanjšani arterijski zmogljivosti v spodnjih udih blaži bolečino pri hoji in zveča sprehajalno razdaljo. Izboljša bolezensko spremenjeni EEG, vzorec električnih tokov v možganih. Številne nadzorovane dvojno slepe klinične raziskave pri ljudeh kažejo, da se po jemanju ginka izboljša stanje bolnikov z blažjim in srednje hudim nezadostnim možganskim delovanjem, posebno še, če je bolezen posledica motenj v prekrvitvi. Zveča se storilnost, izboljšajo se pomnjenje dogodkov, koncentracija in razpoloženje, zmanjšajo se vrtoglavica, glavobol, zvonjenje v ušesih in nespečnost. Zaradi okrepljene prekrvitve se zveča poraba kisika in glukoze, to pa popravi čustvene, miselne in živčne motnje.
Stranski učinki in strupenost
Po vzetju predpisanih odmerkov listnih izvlečkov niso opazili nobenih stranskih učinkov, denimo spremembe v telesni temperaturi, krvnem tlaku ter krvni ravni holesterola in trigliceridov, prav tako ni bilo medsebojnega delovanja z drugimi zdravili, kot so srčni glikozidi in antidiabetični pripravki. Le po čezmernih odmerkih poročajo o blagi želodčno-črevesni slabosti in glavobolu. Sadež lahko po zaužitju ali na dotik povzroči alergično reakcijo, rdečino, oteklino, izpuščaje in srbenje. Seme vsebuje toksin 4-o-metilpiridoksin, ki naj bi bil na Japonskem in Kitajskem kriv za tako imenovano zastrupitev s hrano “gin-nan”, glavna zastrupitvena znaka sta mišični krči in izguba zavesti, smrtnost je okrog 27-odstotna, za zastrupitev so dovzetni posebno otroci." (Janez Špringer)
OPOZORILO: Preveliki odmerki lahko povzročijo želodčne težave in omotico, kožna obolenja. Ginkovim pripravkom se izogibajte, če jemljete zdravila proti strjevanju krvi ali za redčenje krvi. Če jemljete pripravke iz ginka morate na to opozoriti zdravnika pred operacijo. Glede na prej omenjeno strupenost in stranske učinke plodovi niso primerni za uživanje, z ozirom na številne farmakološke učinke in pomanjkanje izsledkov o strupenosti pa se med nosečnostjo in dojenjem ne priporoča niti raba ginkovih listnih izvlečkov. O samozdravljenju z ginkom je pametno seznaniti svojega zdravnika.
Viri:
Janez Špringer, mag.farm. na http://www.pomurske-lekarne.si/si/index.cfm?id=1505
Naravna zdravila, MK; 2007
Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994
Ni komentarjev:
Objavite komentar