Fosil

Fosil

02. junij 2009

KROMPIR (Solanum tuberosum)


Družina: razhudnikovke
Po  naravi je hladen, po okusu sladek, zelo hranljiv. 
Učinkovine: vsebuje veliko količino vode do 80 %, beljakovin 1,7 %, ogljikovih hidratov 17,2 %, masti 0,1 %, mineralnih snovi vsebuje cca. 1,0 %. Največ vsebuje železa – 0,9 mg na 100 g, fosforja 0,6 mg in veliko vitaminov razen vitamina A, holin, kalij, cink, mangan, baker, krom, selen, kobalt, nikelj, rubidij, bor, žveplo, brom. Omenjenih sestavin je največ v surovem krompirju, manj v kuhanem, najmanj olupljenem in pečenem. Danes vse bolj priporočajo presen krompirjev sok, saj je bila ena izmed večjih zmot, da surov krompir povzroča vročino, da redi, da krompirja ne smemo uživati naslednji dan, da nam krompirjeva solata obleži v želodcu. Vse to so danes ovržene trditve. Strupeni so kalčki krompirja ali zeleni del krompirja, ki vsebuje strupeni solanin. Surov krompir je je užiten in ga lahko brez skrbi naribamo v solato, okus pa je druga stvar.
Zdravilne lastnosti: Krepi vranico, pomirja želodec, krompirjev sok vlaži črevesje, pospešuje izločanje seča in zdravi vnetja. V nasprotju z žiti (predvsem pšenico), ki v telesu puščajo enako količino kislih ostankov kot meso, pa v krompirju prevladuje bazična osnova. Krompir je bazična hrana, ki nam po presnovi da kalij, kalcij, magnezij. Ob trajnem uživanju hrane, ki zakisa telo, telo za nevtralizacijo porablja lastne zaloge bazičnih elementov, najbolj znana je poraba kalcija. Kisla hrana nam tako rahlja kosti, povzroča osteoporozo. Krompir varuje debelo črevo pred rakom, čisti kri, znižuje raven holesterola, krepi ožilje in srce, uravnava razmerje med kalijem in natrijem v telesu, znižuje krvni tlak. Deluje protivirusno, krepi kosti, pomirja. Lupina je antioksidant. A uživajmo jo le, če smo kupili biološko pridelan krompir. Obkladki iz krompirja pomagajo proti vnetjem, revmatičnim bolečinam, putiki, artritisu.

Gomolji se uporabljajo tudi kot živilo iz skupine povrtnin v prehrani ljudi.
Krompir je bil prinesen v Evropo iz južne Amerike, nekje iz območja Čila in Peruja. Širil se je v notranjost postopoma iz kolonialnih držav Evrope, ki ležijo ob Atlantiku. V naše kraje je prišel v času Avstrijske monarhije, ko je vladala cesarica Marija Terezija, ki je želela poboljšati prehrano prebivalstva. Kmetje so se sprva upirali sajenju te poljščine, kasneje pa so jo sprejeli in posvojili za vsakoletno pridelavo. Danes poznamo preko 3000 vrst krompirja, bele, rumene, rožnate, rdeče barve in vodene ter mokaste strukture. Barva krompirja pravzaprav nima nobene pomembnosti pri prehrambni vrednosti krompirja, ima pa bistveno vlogo pri tem, za katere jedi je primerna ta vrsta krompirja.

Krompir za prehrano se mora najprej pravilno prebrati, osušiti, pustiti odležati v temnem prostoru, nakar se izloči vse gomolje z znaki gnilobe, okužbe s škodljivci in fizičnimi poškodbami, šele nato se ga skladišči za ozimnico v primernem temnem prostoru. Sončna svetloba povzroči v krompirju nastanek zelo nevarnega alkaloida – solanina, ki je strupen. Takšen krompir postane pod kožico zelen, kar je posledica hkratnega pojava klorofila. Že en srednje velik zelen krompir v 1 kg krompirja je dovolj, da bomo zastrupitev z solaninom dobro začutili. Tudi prepogosto uživanje krompirja lahko vpliva na pogostost glavobolov, prebavne motnje, zapeko in upočasni pretok krvi v jetrih, zato se ga naj izogibajo tisti, ki so nagnjeni h krvnim strdkom. Redni uživnje zvišuje ravne sladkorja  v krvi in povečuje delež goste sluzi v telesu, kar poslabša bolezni dihal.  

Sorte krompirja, ki jih pridelujemo v Sloveniji od leta 1995 dalje, so:
Zgodnje sorte krompirja z rumenim mesom:Riviera, Adora, Vesna, Primula in Arinda
Zgodnje sorte krompirja z belim mesom: Kresnik, Jana, Marisbard in Ulster sceptre
Pozne sorte krompirja z rumenim mesom: Sante
Pozne sorte krompirja z belim mesom: Bright, Carlingford, Romano, Pšata, Bistra in Cvetnik
Krompirjevi škodljivci
Krompirjev molj je najbolj nevaren škodljivec, ki se lahko zaredi na krompirju. Dolg je okoli 5 mm z razponom kril od 15 do 17 mm, sprednja krila so sivo-rjave barve s temnimi pegami, zadnja krila pa so rumenkaste barve. Sprednja krila so močneje razvita kot zadnja, iz njegove zalege pa se razvije gosenica dolga približno 15 mm rumeno-bele barve. Gosenice se najprej razvijejo na zunanjem zelenem steblu, nato pa pred zabubljenjem preidejo na gomolj, kjer se zabubijo. Po uskladiščenju se razvijejo gosenice pod krompirjevo kožico in delajo prave rove v krompir ter povzročijo gnitje krompirja. Tak krompir ni užiten in mora biti strokovno odstranjen ter uničen.

Zelo škodljiv organizem z znanstvenim imenom Ralstonia solancearum (Smith) Yabuchi et al. povzroča krompirjevo rjavo gnilobo ter bakterijsko vnetje krompirja in paradižnika in je v Evropi na vrhu spiska najhujših škodljivcev na krompirju. Kjer ga opazijo, morajo nemudoma hitro ukrepati, sicer lahko uniči letino.

Dario Cortese: Zelenjava druga moč naravne hrane

Ni komentarjev:

Objavite komentar