Fosil

Fosil

02. junij 2009

LEČA (lens culinaris)

Družina: metuljnice
Učinkovine: Leča vsebuje 24 odstotkov beljakovin, približno 49 odstotkov ogljikovih hidratov in le 1,4 odstotka maščob. Omeniti je treba tudi visok delež balastnih snovi in mineralov. Poleg velikega deleža železa vsebuje leča še veliko kalija, magnezija in cinka. Hranilna vrednost: 100 g leče ima 315 kalorij/1316 kJ.
Zdravilne lastnosti: deluje protirakavo, nevtralizira mlečno kislino v mišicah, koristi krvi, znižuje holesterol in trigliceride v krvi. Rudnine leče so bistveni gradniki telesnih tkiv, posebej žlez. Vpliva na prebavo, vpliva na enkomernejši prenos glukoze v celice. Leča je zelo sitostna, predvsem pa dolgo daje občutek sitosti. V kombinaciji z mlekom, jajci ali žiti popolnoma zadovolji potrebe organizma po aminokislinah.

Lečo so pridelovali že pred več tisočletji, v naše kraje pa so jo prinesli iz njene domovine v prednji in osrednji Aziji. Poznamo več različnih vrst leče, ki se razlikujejo po barvi in obliki. Rdeča leča pride na prodajne police olupljena, zato je kuhana že po 8 do 10 minutah. Najpogostejša sorta leče pri nas je rjava leča. Ima začinjen, orehov okus in se kuha od 40 do 60 minut. Načeloma velja, da je leča tem boljša, čimbolj drobna so njena zrnca, ker je pri njih večji delež lupine, v kateri se nahaja najboljša aroma.

Leča ima skoraj neomejen rok trajanja, če jo hranimo v hladnem, suhem in temnem prostoru.
Iz leče lahko naredimo pire, ki ga posujemo s koriandrom in sezamom. Lečo lahko kombiniramo tudi s paradižnikom, česnom in olivami ter začinimo z rožmarinom, timijanom in žajbljem.

Leča s suhimi jurčki in kislo smetano:
Skodelico leče, najbolje nakaljene damo v posodo, zalijemo vodo in kuhamo. Ko je na pol kuhana, dodamo pest suhih jurčkov in skuhamo do konca, če je potrebno dodamo še vodo, a naj jo bo v posodi le toliko, da pokrije lečo in gobe. Kuhano jed začinimo s peteršiljem in nekaj žlicami kisle smetane. Po okusu solimo.

Nakaljena leča s črno redkvijo: Nakaljeno lečo skuhamo v sopari ali s čim manj vode. Kuhano s tekočino vred zmešamo s približno enako količino naribane črne redkve, začinimo z bučnim oljem in sojino omako ali morsko vodo.

Nasveti za kuho: Vse stročnice vsebujejo sestavine, ki imajo celo vrsto strupenih učinkov. Z mehčanjem in kuhanjem postanejo te snovi neškodljive, vodo, v kateri smo lečo kuhali, pa moramo obvezno zliti vstran. Lečo nato ponovno zavremo v sveži vodi in jo kuhamo naprej, dokler ne doseže želene trdote. Začimbe in zelišča lahko dodamo vodi za kuhanje takoj na začetku kuhanja, medtem ko dodamo sol šele na koncu, sicer leča ostane trda. Kuhana leča vedno potrebuje nekaj kisline, da lahko razvije polni okus. Malo kisa, limoninega soka ali vina prav tako dodamo šele proti koncu kuhanja.

OPOZORILO:
Oboleli za putiko leče ne smejo uživati, saj vsebuje veliko purina.

Dario Cortese: Zelenjava druga moč naravne hrane.

Ni komentarjev:

Objavite komentar