Navadno proso ( Panicum miliaceum) je kulturna rastlina. Divji prednik prosa in njegov geografski izvor nista znana, vendar se je kot kulturna rastlina prvič pojavilo pred približno 7000 leti na območju Kavkaza in Kitajske, kar kaže, da so ga neodvisno udomačili na obeh območjih hkrati. V divji obliki ga najdemo na vseh celinah razen na Antarktiki.Proso so uživali že v kameni in bronasti dobi in tako poleg lana sodi med najstarejše kulturne rastline. Našli so sledove prosenega zrnja ga v malhi znamenitega Ötzija, mumije človeka iz 3. tisočletja pred našim štetjem, najdenim v Alpah. V srednji Evropi je bilo proso simboliziralo vztrajnost in plodnost, zato si je nevesta pred poroko proso natresla v čevlje. Svatje pa so mladoporočenca po končanem obredom posipali s prosom- tako, kot to delamo danes z rižem. Rimski pisec Plinij je proso označil kot žito največje kakovosti. Marco Polo ga je opisal kot ‘kitajsko žito'. Danes proso intenzivno pridelujejo v Indiji, Rusiji, Ukrajini, Turčiji, Romuniji in na Bližnjem vzhodu.
Zdravilnost: Proso je žito brez glutena, zato ga lahko vključimo v prehrano ljudi s celiakijo. Proso je dobro prilagojeno na rast v različnih prsteh in podnebnih pogojih. Ima kratko rastno sezono in dobro prenaša sušo. Proso ima izmed vseh žit verjetno najnižje potrebe po vodi. Zaradi tega je odlična poljščina za sušna področja in primerno za kmetijstvo brez obdelave tal. Proso je enoletna rastlina, ki v višino zraste približno 100 centimetrov. Klasje zraste v šopkih. Semena so majhna (premer 2-3 milimetre) in so lahko kremne, rumene, oranžno-rdeče in rjave barve.
Proso je žito z alkalnim učinkom. Pospešuje odvajanje vode iz telesa in uravnava črevesno floro. Od mineralov vsebuje večje količine fosforja, magnezija in železa ter silicija, ki jih v drugih žitih ni.
Proso botaniki uvrščajo med pražita. Kot zdravilno rastlino so ga obravnavale že stare zeliščarske knjige. Sodobni prehranski strokovnjaki proso danes ponovno visoko cenijo. Je ena od maloštevilnih rastlin, ki premorejo silicijevo kislino v topni obliki, kar organizmu omogoči njeno absorbcijo. Kremenčeva kislina koristi zobni sklenini, trdnosti nohtov in čvrstosti las. Zmanjša cepljenje lasnih konic in krhkost nohtov.
Proso je edino žito, ki v želodcu povzroči alkalno reakcijo in je zaradi tega primerno živilo tudi za občutljive želodce, predvsem zavoljo visoke vsebnosti mineralov in vitaminov. Vsebuje tudi precej beljakovin, od tega kar osem esencialnih aminokislin, kar je dobro dopolnilo za vegetarijance oziroma vegane.
Uživanje prosa dokazano izboljšuje vid in je izjemno učinkovito naravno zdravilo pri kožnih težavah in s tem povezanimi alergijami, za kar se prav tako velja zahvaliti vsebnosti silicijeve kisline v njem. Ker proso po zaužitju v telesu deluje alkalno, to med drugim ugodno vpliva tudi na vsebnost kalcija v tkivu. Vsebnost vitamina B in holina pa zavira kopičenje holesterola in tvorbo žolčnih kamnov ter bolezni ožilja. Proso je tudi balzam za uničeno črevesno floro in za druge črevesne bolezni. Njegov alkalični učinek namreč blokira razmnoževanje gnilobnih bakterij, razstuplja telo.
Kot vse žitne kalčke lahko prosene kalčke dodajamo solatam in prilogam, primerni so za dietno prehrano pri najrazličnješih boleznih. Iz kalčkov in mladih listov lahko stisnemo klorifilni sok.
Kulinarika:
Seveda je proso tudi na moč okusna hrana, čeprav je v Evropi proso še v prvih desetletjih 20. stoletja veljalo za kruh revežev. Janez Vajkard Valvasor je v 18. stoletju zapisal, da kmetje proso pridelujejo za kašo in kruh, predvsem nevzhajan, ki so mu rekli prosenjak. Zavoljo hranilnih in zdravilnih vrednosti so ga radi postregli tudi otrokom. Zato ni čudno, da je nekdaj veljal rek, ki se je nanašal na proso in se je glasil: Mlečna kaša, mati naša in otročja sladka paša.
Prosena kaša je bila tudi obredna jed, pripravljali so jo kot juhe, na mleku, jo pekli, ji dodajali krompir, bob in fižol, kislo zelje in repo, gobe in sadje. Danes proseno kašo kuhamo v mleku ali vodi kot samostojno jed in kot prilogo k raznim jedem.
Proseno moko lahko dodajamo tudi testu za kruh, če pa je ta zgolj iz prosene moke, bo ta nekoliko drobljiv. Dober je zmesni kruh iz polnozrnate pšenične, pririne in prosene moke v razmerju 3:1:1.
Mleto proseno kašo, torej proseno moko, lahko uporabimo tudi kot gostilo. Če to imenitno žitarico skuhamo v vodi, lahko njen okus izboljšamo s cimetom, naribanim jabolkom, banano, rozinami, limoninim sokom in tudi z marmelado.
Prosena kaša se rada razkuha ali postane sluzasta, kar preprečimo tako, da seme dobro speremo z vročo vodo.
Mlečna prosena kaša: Oluščeno proso dobro oplaknemo z vročo vodo, ga stresemo v osoljeno mleko in kuhamo pol ure. S kašo postrežemo kot samostojno jedjo ali kot prilogo z zelenjavnim in mesnim jedem. Otroci imajo raje sladkano kašo, ki jo potresemo s čokolado.
Za proseno juho ali zelenjavno enolončnico oluščeno proso namočimo v petkratni količini mrzle vode, da se nabrekla zrnja hitreje skuhajo. Kaši dodamo peteršilj, zeleno, korenje, čebulo in por. Na koncu, ko je zelenjava v kaši kuhana, jo osolimo in premešamo, juhi pa dodamo še veliko žlico kisle ali sladke smetane.
Medla: Je redka juha, v kateri je mešanica prosene kaše in krompirja.
Godlja: Je s kašo kuhana gosta juha, ki ostane po kuhanju krvavic. Na Gorenjskem in v Prekmurju so proseno kašo dodajali v krvavice.
Proseno kašo so kuhali s suhimi slivami in jo zabelili z ocvirki. V zimskih mesecih so kašo zakuhali v repo ali kislo zelje.
Tatjani recept ali gosta juha s proseno kašo, krompirjem in gobami: Nekaj suhih jurčkov namočimo, da se zmehčajo. Nasekljamo čebulo in jo popražimo na olju, dodamo ji na lističe narezane šampinjone in narezane namočene jurčke, prepražimo. Dodamo na manjše kose narezan krompir in dobro oprano proseno kašo, zalijemo z vodo, pokrito kuhamo na zmernem ognju, da se sestavine skuhajo ( 20-30 minut). Na ponvi razpustimo košček masla in na njem popražimo na drobno nasekljanih 8 strokov česna (celo glavico), da zarumeni. Hitro odstavimo z ognja in zabelimo gosto juho. Solimo, začinimo po okusu s poprom, peteršiljem.
V Tuniziji je priljubljena jed kuskus, ki je prepečeno proso. Postrežejo ga zraven ovčetine ali rib.
Moka in kaša sta uporabni v kozmetiki za maske obraza in dekolteja. Maska za obraz iz prosene kaše in limoninega soka in medu povrne koži sijaj, napetost in normalizira kislost kože.
(vir:
http://www.ekomagazin.si/
Wikipedija
Darja Kocjan Ačko: Pozabljene poljščine, 1999
Ni komentarjev:
Objavite komentar