POKVARJeNA ŽIVILA

Živila se največkrat pokvarijo, ker preidejo v stik z mikroogranizmi kot so plesni, kvasovke in bakterije. Vse tri vrste se nahajajo v zraku, vodi in zemlji. Plesni potrebujejo za svoj obstanek kisik, zato se pojavijo na površini hrane, kjer je toplo in vlažno. Povzročajo jih glive. Plesni postanejo neaktivne pod 0 stopinj C, uničimo pa jih s temperaturo vrelišča. Kvasovke kvasovke pokvarijo živila s fermentacijo. Neaktivne so pod -18 stopinj C, uničijo pa se šele pri 116 stopinj C. Bakterije so koristne in škodljive. Da je živilo pokvarjeno zaradi bakterij spoznamo po tem, da je živilo spremenilo teksturo, postane sluzasto, razmehčano in kislo. Bakterije so zelo trdožive. Razmnoževanje bakterij se preneha pri 0 stopinj C, večina bakterij pa se uniči pri + 88 stopinj C. Spore preživijo tudi do 116 stopinj C, zato jih uničujemo s paro. Najbolj smrtonosna je anaerobna bakterija ( ne potrebuje kisika), ki povzroča botulizem. Bolezen povzroči strup, ki ga izloča bakterija Clostridium botulinum. Bakterija lahko preživi v neustrezno konzerviranih in vakuumsko zaprtih živilih. Vsako konzervirano živilo naj vre 20 minut v zaprti posodi. Hrana, ki je okužena zaudarja. Pri vakuumsko zaprti hrani bodite pozorni, da slišite značilni "pok", kar je znak, da je bilo živilo pravilno shranjeno in vanj ni uhajal kisik.