Druga imena: loviža ali lojzek, verbenaCitronka je nežen grmiček, ki ima domovino v Južni Ameriki, v Čilu, k nam v Evropo pa so ga prinesli v 17. stoletju Španci, predvsem zaradi močno po limoni dišečega olja. Njenega ožjega sorodnika z imenom sporiš (Verbena officinalis) poznamo mnogo dlje. Slednji je doma v Evropi. Pogosto jo ugledamo in zavonjamo na naših vrtovih. Postala je namreč že kar obvezna sestavina čajnih mešanic, v katere jo dodajamo zaradi prijetnega okusa, božanskega vonja in seveda, silne zdravilnosti. V zdravilne namene nabiramo liste in vršičke v začetku cvetenja. Liste sušimo v zračnem, suhem, senčnem prostoru. Posušeni listi ohranijo svojo aromo še 2-3 leta.
Zdravilne lastnosti: Pomaga proti nespečnosti, tesnobi, migreni, vrtoglavici, duševni potrtosti in preutrujenosti. Poparek odvaja vodo iz telesa, čisti kri, umirja krče, znižuje visoko temperaturo, ugodno vpliva na sluznico dihal. Leta 2002 je Portugalska raziskava ugotovila antioksidantske lastnosti citronkinega čaja.
Poparek pripravimo tako, da 3 liste citronke ali eno čajno žličko suhe zeli damo v 2 litra vrele vode, pokrijemo, pustimo stati 10 minut, odcedimo, pijemo čez cel dan. Močan prevretek pomaga pri celjenju ran, lajša težave pri revmatizmu in protinu.
Liste citronke lahko namočimo v kis ali olje in dobimo odličen dodatek k jedem. V kulinariki se listi citronke dodajajo teletini, perutnini, divjačini, ribam. Sveže liste dodajamo sadnim solatam, sladicam, napitkom.
Citronka je poleg lipe, mete in kamilic sestavni del tako imenovanega »čaja za srečo«, ki ga priporoča francoski zdravilec in zeliščar Maurice Messegue. Sicer pa citronka velja za zanesljivo naravno zdravilo za želodec. Svoje adute pokaže, ko nas peče zgaga, imamo težave s prebavo, nas napenja in črviči, imamo krče notranjih organov. Ker deluje poživljajoče, naj po njej sežejo apatični in depresivni ljudje. Vpliva na krepitev živcev in pomirja. Pijemo jo tudi pri razbijanju srca in astmi. Zunanje z njenim poparkom osvežimo in zmehčamo kožo. Obkladke polagamo na obraz zoper gubice okrog oči in za lepšo kožo.
Kopel in tinktura
Liste citronke lahko uporabimo za poživljajoče in prijetno dišeče kopeli. Nadevamo jih v platneno vrečko, ki jo položimo v vodo. Pri želodčnih tegobah pa se izkaže citronkina tinktura, s katero masiramo trebuh. Pripravimo jo tako, da v četrt litra alkohola namočimo pet listov. Tinktura naj stoji tri dni, nato pa je primerna za uporabo. Uporablja se jo podobno kot meliso. Namočena v žganju je izvrsten aperitiv.
Skupaj z meto, meliso, in drugimi zelišči pa se obnese tudi v dišečih blazinicah za dihala in pomiritev. Z njenimi listi si zdrgnemo dlesni in zobe in tako odpravimo slab zadah ali celo ublažimo zobobol. Posušeni listi citronke lepo dišijo v predalih omare, med posteljnino, odišavijo prostor, odganja mrčes.
Citronka je zelo občutljiva na mraz, zato je najbolje, da jo gojimo v lončku, ki ga pozimi prenesemo na toplo.
OPOZORILO: Daljša uporaba v večjih količinah lahko povzroči draženje želodca. Rastlina ni primerna za ledvičen bolnike, ne priporočajo jo nosečnicam in doječim materam. Med uporabo citronke omejite sončenje.
Vir:http://www.gorenjskiglas.si/novice/nasveti/index.php?action=clanek&id=16491 (Pavla Kliner)Naravna zdravila, MK; 2007
Ni komentarjev:
Objavite komentar