Druga imena: grilavec, ivanovka, janževka, kamenika, krčnica, navadna krčna zel, kri, sv.Janeza, križevec, počist, rumena naniknica, zvonec, šentjanževa roža, krvočistnikZnačaj: grenko-sladek, hladen, suh
Družina: krčničevke
Učinkovine: eterično olje, čreslovine, hiperozid, hipericin
Zdravilni učinki: proti depresiji in migreni, nevrozi, odvaja vodo iz telesa, stiska in krči tkivo, blaži bolečine, zdravi vnetja, umirja in krepi živčni sistem. Tradicionalno se uporablja za blaženje živčnih bolečin, pri nevraligijah in išiasu ter psihičnih motnjah kot je tesnoba in depresija. Klinično dokazano deluje proti depresiji, razpoloženjskim simptomov menopavze in PMS, obsesivno kompulzivno motnjo in senzorne čustvene motnje.
Nabiranje: rastline povežemo v šopke in jih s cvetovi navzdol obesimo navzdol v senčnem in zračnem prostoru. Če nabiramo samo cvetje, ga razprostremo na papir.
Opis: Je grmičasta trajnica, ki zraste 30 do 90 cm visoko. Grmički se razrastejo v premeru do 30 cm. Stebla so pokončna in dvoroba, ki se na zgornji tretjini bogato razvejijo. Lističi so ovalni in dolgi do 3 cm, so celorobi, brez pecljev in razvrščeni nasprotno po dva in dva na kolencu. Imajo votlinice, v katerih se kopiči eterično olje in ki jih lepo vidimo, če obrnemo list proti svetlobi. Lističi imajo pogosto ob robu tudi temne pike.Cveti od junija do septembra. Gre za samoniklo rastlino. Mnoge sorodne vrste najdemo tako v alpskem svetu kot tudi ob mediteranski obali. Najlažje jo najdemo na gozdnih posekah, ob robovih gozdov, na travnikih.
Domače ime kri sv. Janeza izhaja iz legende, ki pripoveduje, da je zrasla iz kapljic krvi svetega Janeza Krstnika. V neki drugi legendi zasledimo, da so si z njo zdravili rane že vitezi križarji v bojih za Jeruzalem. V mnogih kulturah je bila čarobno in obredno zelišče. Varovala naj bi pred uroki, zlimi duhovi, strelo, pomagala naj bi pri iskanju zakladov in vode.V zdravilstvu uporabljamo cvetove, ki jih nabiramo takoj, ko se odprejo ali zelišče s cvetom, tako da žanjemo s približno 25 cm zelenja.
Uporaba:Šentjanževka je staro zdravilo s širokim spektrom delovanja. Uživamo jo v obliki čaja.
Čaj iz listov in cvetov deluje protidepresivno, pomaga pri histerijah, potrtosti, glavobolih in nespečnosti, zdravi kri, ledvice, mehur, zasluzenje pljuč, učinke pri naštetih težavah lahko še po nasvetu patra Ašiča, izboljšamo z dodatkom rmana in dresni, učinkovine šentjanževke delujejo na hormonske žleze, zato je čaj primeren za lajšanje težav v menstruaciji in menopavzi, čaj se pije po prenapornem psihičnem delu, daje se otrokom, ki jih pogosto mučijo strahovi in močijo posteljo, zdravi tudi jetra, vendar se v tem primeru za večjo učinkovitost dodaja aloja.
Šentjanžev čaj za spiranje obraza15 g cvetov prelijemo z litrom vrele vode, pokrijemo in počakamo 15 minut. Precedimo in pustimo, da se tekočina ohladi, nakar si temeljito umijemo obraz. Deluje antiseptično, oži žile, odpira in čisti pore. Preprečuje nastajanje kožnih gubic. Zunanja uporaba šentjanževke je najbolj pogosta: olje, kreme in drugi pripravki se z veliko uspeha uporabljajo pri opeklinah, oteklinah, oparinah, pri oskrbi manjših ran, udarnin in zvinov, z masažo in vtiranjem lajša težave pri revmi in protinu, dobro se obnese pri masaži hrbtenice, obrabljenih vretencih in sklepih, lajša težave pri pikih žuželk, starejšim ljudem se svetuje vtiranje pri drhtečih udih;
Čaj je okusen in osvežujoč. Njegov najbolj čislan učinek je umirjanje živcev in izboljšanje razpoloženja. Žal ne deluje takoj kot baldrijan, ampak šele po daljšem času uživanja, vendar je njen učinek bolj trajen.
Zelo cenjeno je olje. Na 1/2 litra olja damo 25 g cvetoče zeli, ki jo pretlačimo in prelijemo z oljem. Postavimo na toplo in pustimo, da teden dni vre. Mešanico nepredušno zapremo in postavimo na sonce na okensko polico in počakamo 6 tednov. Ko se olje obarva rdeče, ga precedimo in shranimo v temni, dobro zaprti steklenici. Olje uporabljamo notranje proti težavam z žolčem, zunanje pa proti išiasu, revmi, protinu, za zdravljenje ran, udarcev, zvinov. Olje uporabljamo za obkladke pri opeklinah, pikih žuželk. Pomaga proti revmatičnim obolenju in protinu. Z oljem si masiramo hrbtenico, če imamo obrabo vretenc. Drug recept priporoča, da damo 500 g zmečkanega cvetja in listja v stekleno posodo, prelijemo z dvojno količino olivnega olja, dobro zamašimo in pustimo na soncu 5 do 8 tednov. Vsak tretji dan posodo pretresemo. Če ni sonca, posodo prestavimo na toplo v kuhinjo. Pripravek precedimo skozi gazo. Tretji način je najhitrejši. 500 g svežih cvetov prelijemo z 1 litrom olivnega olja in 1/2 litra belega vina. Pustimo stati 3 dni na sončnem ali toplem mestu, nato postavimo posodo v drugo posodo, ki jo napolnimo z vodo in zavremo na ognju. Šentjanžev pripravek naj počasi vre, dokler ne izhlapi celo vino. Takrat pripravek precedimo in ožamemo skozi gazo ter shranimo v majhne temne stekleničke.
Šentjanževo cvetje in listje damo v primerno stekleno posodo. Prelijemo s štirikratno količino olivnega ali drugega kakovostnega hladno stiskanega olja. Posodo zapremo in postavimo na toplo mesto. Občasno vsebino pretresemo. Po treh tednih dobi olje značilno rdečkasto barvo. Precedimo skozi krpo in ostanke dobro ožmemo. Prelijemo v manjše stekleničke, ki jih dobro zapremo in shranimo na temno, hladno mesto. Tako pridobimo eno najboljših domačih zdravil, ki ohrani svojo zdravilnost do dveh let. Olje uporabljamo pri težavah z žolčem, zunanje proti išiasu, revmi, protinu in za zdravljenje ran, udarcev, zvinov.
Tinktura: dve pesti šentjanževih listov namakamo tri tedne v litru žganja. Pomaga proti starostnem tresenju udov in revmatizmu.
Vino: 50 g cvetov svežih ali suhih prelijemo z 1 l belega vina (najbolje z rizlingom). Pustimo na toplem 18 dni, precedimo skozi gazo , shranimo v dobro zaprto steklenico . Pijemo kor aperitiv pol kozarca pred jedjo, opoldne in zvečer.
Za kopel vzamete svežo ali posušeno šentjanževko. Zrežite jo na majhne koščke in zavijte v gazo, tako da dobite mošnjiček ali vrečko. To obesite tako, da teče vroča voda preko nje. Snemite in se okopajte. Kopel bo pomagala pri šibkih kosteh in živčnih boleznih.Za tinkturo potrebujemo dve pesti šentjanževih svežih listov namakajte na litru žganja približno tri tedne. Precedite in shranite v primerno embalažo. Dobljena tinktura je odlična za vtiranje proti revmatizmu.
OPOZORILO: Tudi zdravila naravnega rastlinskega izvora lahko imajo stranske učinke, kar predvsem velja v primerih, ko sočasno uživamo zdravila, ki jih je predpisal zdravnik. Rastlinski pripravki iz šentjanževke lahko tako zmanjšajo koncentracijo v krvi ob uporabi množice drugih zdravil, kar pomeni, da zmanjšajo njihovo delovanje. V to skupino spadajo predvsem zdravila, ki se presnavljajo preko jetrnega encimskega sistema. Znano je tudi zmanjšano in nezanesljivo delovanje kontracepcijskih tablet.V primeru, da s šentjanževko zdravimo depresivna stanja in obenem uživamo podobna sintetizirana zdravila se zdravilni učinek sicer poveča, povečajo pa se tudi nezaželeni stranski učinki kot so glavobol, povišan tlak, temperatura, znojenje…Priporočamo, da se pred uživanjem šentjanževke posvetujete s svojim farmacevtom! Nosečnicam in doječim materam uživanje šentjanževke odsvetujemo! Zunanja uporba šentjanževke lahko povzroči preobčutljiovst kože za svetlobo, zato se med jemanjem izogibajte sončenja.
Viri: http://www.trebnik.com/zelisca/sentjanzevka.php
Ančka Tomšič: Sto slovenskih stez do zdravja
Jrügen Saupe: Naravni zdravnik
Naravna zdravila, MK; 2007
Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994
Velika knjiga o zeliščih, MK; 2010
zalo dober, vendar dolg opis!
OdgovoriIzbriši