Fosil

Fosil

28. oktober 2008

ZELENA (Apium graveolens)

Druga imena: opih, beljena, gomoljna, listna, navadna zelena
Družina: kobulnice
Značaj: nekoliko hladen, vlažen, grenko-sladek.
Uporabni deli: listi, semena, korenine.
Učinkovine: eterično olje, apin, grenčine. Poleg eteričnih olj zelena vsebuje provitamin A, vitamine B, C in E ter minerale, med katerimi je največ kalija, natrija, magnezija, fosforja in kalcija.

Zdravilni učinki: Semena zelene imajo močne diuretične učinke in pospešujejo izločanje sečne kisline in drugih strupov iz telesa skozi seč, zato jo uporabljamo kot zdravilo za stanja bolečih sklepov in artritis, kjer nabiranje strupenih snovi povzroči bolečine in zatekanja. Enako velja za protin.
Zaradi diuretičnih lastnosti semen, jih lahko uporabljamo za zdravljenju pri zatekanju in zadrževanju tekočin. Je blago razkužilo in pomaga pri vnetjih in okužbi sečil.

Deluje proti kamnom v mehurju in ledvicah, blaži vnetja in bolečine, zato so jo uporabljali za zdravljenje revmatizma, artritisa, protina. Je diuretik, razstruplja in razkužuje sečila. Je antiseptik, odvaja vetrove in umirja napenjanje, čisti ožilje, znižuje krvni tlak in pomirja tesnobo in napetost, poživlja delovanje jeter, zato razstruplja. V ljudskem zdravilstvu so jo uporabljali za umirjanje kašlja, bronhitisa, astme, mišičnih krčev, kolcanja in odpravljanje ustnega zadaha. Pomaga pri nespečnosti, pomaga pri živčni napetosti. Učinkuje tudi proti glivicam.

Zelena sodi med najbolj zdravo zelenjavo. Z gojenjem so razvili: gomoljno, listno in stebelno. Današnja zelena izvira iz divjih vrst, ki v Evropi rastejo na vlažnih tleh od Švedske do Sredozemlja. Domovina zelene ni natančno znana, saj divje vrste rastejo tudi v severni polovici Afrike in nekaterih delih Azije. Danes je zelena razširjena po vsem svetu. Bližnji sorodniki zelene so peteršilj, koromač, korenje, koper, janež in pastinak. Zelena se je po svetu razširila v 15. in 16. stoletju. Sčasoma so začeli jesti tudi odebeljen gomolj posebne vrste zelene, ki je doma v Sredozemlju – gomoljno zeleno. Zelena je bogata z vitamini in minerali, ima poseben, zelo značilen okus, ki ji ga dajejo eterična olja. Vitamina C je v listih nekajkrat več kot v gomoljih. Največ hranilnih snovi se ohrani v presni zeleni. Zelena pospešuje odvajanje vode iz telesa, pospešuje izločanje prebavnih sokov iz želodčne sluznice, v želodcu uničuje bakterije, čisti jetra, ugodno vpliva na krvni obtok in živčevje, zato pripomore tudi k dobremu spancu. Tradicionalna vzhodnjaška medicina zeleno uporablja za zniževanje krvnega tlaka. Zelena ima ogromno zdravilnih lastnosti, ki jih morda še premalo poznamo in izkoriščamo.

Zelena je v kuhinji vsestransko uporabna. Listnata zelena (sveža in posušena) se največkrat uporablja kot začimba. Gomoljna zelena je odlična presna, kuhana ter celo panirana ter nato ocvrta. Vse bolj priljubljena pa postaja stebelna zelena, ki ji včasih pravijo belušna zelena. Njena debela stebla so odlična kuhana in v solatah, kjer se dobro ujemajo tudi s sadjem. Zelo zdravilen je sveži sok iz listov ali stebel zelene.

Tudi semena zelene se uporabljajo kot začimba. V ZDA jih mešajo s soljo in s tem začinijo celo koktajl Bloody Mary in hot doge "na chicaški način". Bloody Mary običajno krasi še košček stebelne zelene, ki služi tudi za mešanje – namesto žličke.Vse tri vrste zelene lahko pri nas kupimo skoraj celo leto. Gomoljna zelena v hladnem in temnem prostoru zdrži več tednov, stebelna zelena pa zdrži v hladilniku le nekaj dni.

Rastlina je torej naravni diuretik, tudi, če jo uživamo kot zelenjavo. Iz suhih semen in listov zelene lahko pripravimo čaj za odvajanje vode. Čaj se pripravlja kot prevretek. Žlico zelene prelijemo s skodelico vode , na hitro prevremo in odcedimo. Pijemo dve skodelici dnevno. Drug način je, da v 1/2 litra vrele vode usujemo 20 g sveže sesekljanih listov in pustimo stati 5 minut. Precedimo, pijemo čez cel dan na 3-4 ure. pomaga vsem, ki se jim zapira voda, jih muči napenjanje in vetrovi. Pomaga celo pri zastrupitvah, da strup hitreje zapusti telo. Zeleno štejemo med 5 zdravilnih zelišč, ki odpirajo telo.

Proti vnetju oči in pikih žuželk naj bi koristili sveži listi rastline kot obkladek. S sokom zelene pokapamo kosem vate pri zobobolu ali vnetju srednjega ušesa in vato vtaknemo v uho. Bolečina preneha. Zeleno uporabljamo jo pri hujšanju tako, da popijemo po 2 skodelici njenega čaja med obroki. Poleg čaja zelene lahko pijemo samo vodo. Hrana naj bo sestavljen iz sadja, zelenjave, česna. Najprimernejši čas za to je pomlad.

Nepreverjen star recept za ponovno rast las pa je tak. Pest zeleninega semena zdrobimo in vmešamo v olivno olje, da dobimo gosto mažo. Z njim si 3 večere zapored mažemo lasišče (plešo), mazilo vtremo in glavo zaščitimo z ruto ali kapo. Četrti večer lase operemo s hmeljevo ali brezovo vodo.

Poparek proti revmatizmu, artritisu in prebavnim težavam: 1 žličko semen stresemo v skodelico vode, namakamo 5-.10 minut, precedimo in pijemo po 1 skodelico na dan.

Tinktura: Vzamemo 30 kapljic z vodo 3 krat na dan.

OPOZORILO: Semena niso primerna za uživanje nosečnic, bolnike z obolenjem ledvic. Lahko povzroči preobčutljivost za svetlobo. Lahko sproži alergično reakcijo. Če dojite, uporabljate semena zelene le v količinah, ki so v receptih kot začimba.

Viri: http://www.rtvslo.si/zabava/modload.php?&c_mod=rnews&op=sections&func=read&c_menu=12&c_id=12888

Jurgen Saupe: Naravni zdravnik

Andrej Dvoršak: Padarske bukve

Naravna zdravila, MK; 2007

Dario Cortese: zelenjava druga moč naravne hrane

Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994
Velika knjiga o zeliščih, MK; 2010

Ni komentarjev:

Objavite komentar