Učinkovine: selen, glukozinolati z žveplom, vitamin C, vitamin U, karotenoidi, sulfidi, antioksidanti itd.Značaj: nekoliko sladek, slan, suši in hladi.
Zdravilne lastnosti: Deluje proti rakovno, preprečuje poapnitev žil, preprečuje težave z ožiljem in srcem, znižuje holesterol, gradi zdrave žleze, uravnava njihovo delovanje, deluje proti vnetjem in bakterijam, revmi, pospešuje celjenje ran in tkiv, saj pospešuje in vzpodbuja množenje celic, čisti jetra.
Kislo zelje ima podobne učinke, kot sveže zelje. Seveda moramo pri kislem zelju posebej omeniti bakterije mlečne kisline, ki po opravljenem delu ostanejo v zelenjavi in prihajajo z njo v črevesje, kjer imajo vrsto pozitivnih učinkov. Kislo zelje pomaga pri vnetju dlesni in ustne sluznice. Krepi koncentracijo in zmožnost učenja, spomin. Krepi mišice, predvsem srčno. Lajša tegobe motenj črevesne flore. Podpira zdravljenje raka, predvsem črevesnega. Pomoč pri prehladnih in gripoznih obolenjih. Zmanjšuje količino holesterola v krvi. Lajša stres. Pomaga pri boleznih zaradi pomanjkanja joda. Tegobe povezane s protinom. Lajša osteoporozo. Z uživanjem kislega zelja se odstranjujejo s telesa strupene snovi, čisti kri, normalizira krvni tlak in preprečuje oz. zmanjšuje poapnenje žil. Kislo zelje se priporoča pri boleznih vranice, zoper vodenico, zlatenico, vnetju ven, arteriosklerozi.
Zelje je v zgodovini odigralo svojo najbolj slavno vlogo pri odkrivanju novih ozemelj s preko oceanskimi plovbami. James Cook, ki je odkril Avstralijo in Novo Zelandijo zahvaljujoč zelju in zeleni ni izgubil niti enega moža zaradi skorbuta, medtem ko je Vasco de Gama od 160 mož zaradi iste bolezni izgubil 105 pomorščakov.
Zelje je ena najstarejših vrtnin na svetu. Ljudje so ga že od nekdaj cenili predvsem zaradi vitaminov in drugih pozitivnih učinkov. Vsebuje življenjsko pomembne aminokisline, ki jih moramo dnevno imeti v prehrani, saj jih naše telo ne proizvaja samo. V zelju je tudi precej vlaknin, ki ugodno delujejo na prebavo. Vitamina C je v zelju skoraj toliko kot v limoni in pomaranči. S 150 do 200 g zelja zadostimo dnevnim fiziološkim potrebam po vitaminu C. V zelju se nahaja veliko kalcija in kalija, pa tudi železo, žveplo in magnezij. Zelje ima zelo nizko energetsko vrednost - 100 g ima samo 126 kJ. Sveže zelje se ponavadi uporablja za solato ali za pridobivanje soka. Zelje vsebuje veliko vode in vlaknin, zato nam daje občutek sitosti, kljub manjšemu številu kalorij. Zaradi tega je dobrodošel pomočnik pri hujšanju. Blagodejno deluje na žlezo ščitnico, povečuje spolno aktivnost in nastajanje barvil v laseh, ter koži. Pomirja živčevje, izboljšuje možganske sposobnosti, odpravlja nemir in živčne motnje. Pospešuje celično rast.Krepi imunski sistem, daje nam čilost in delovno sposobnost. Pospešuje nastajanje krvi in celično dihanje. Daje dober spanec. Pospešuje presnovo ogljikovih hidratov.
Nekaj praktičnih nasvetov: Če trpite zaradi težav z želodcem, si lahko pomagate s svežim zeljem. Čez dan po požirkih popijte liter soka iz belega zelja in težave bodo izginile v dveh do treh tednih. Kislega zelja pred uporabo ne sperite, četudi je zelo kislo. Voda iz zelja izpere veliko hranilnih snovi.
Kot dopolnilno zdravljenje pri protinu lahko uporabljamo zeljne povitke. Nekaj zeljnih listov blanširamo, iztisnemo in položimo na boleči sklep. Vse skupaj povijemo z brisačo in pustimo delovati cca. 30 minut. Zeljne liste lahko tudi enostavno prelikamo čez krpo z likalnikom in potem tople liste, ki jim izrežemo rebro, da se lepše prilegajo, položimo na boleče ali gnojno mesto, polagamo na prsi pri astmi, prehladu, migreni. Liste lahko zmehčamo tako, da jih namakamo v olivnem olju. Zeljni obkladki imajo svojo knjigo, ki jo je napisala Camile Droz, ki pravi, da so zeljni listi učinkoviti pri zdravljenju bolezni: astma, božjast, bronhitis, gangrena, trdovraten glavobol, gliste, vnetja grla, gnojnih izpuščaji, vnete kite, boleči kolki, bolno koleno, težave s kostmi, krčne žile, vnetje mehurja, migrena, mozolji, omedlevica, opekline, otekline, ozebline, pasovcev, piki, pljučnica, akutne poškodbe, vranični prisad, rane, steklina, šen, bolna ščitnica, tvori, turi, ugrizi, vnetja, zmečkanine, zobobol, želodčne in ženske bolezni, revmatična obolenja. Pater Simon Ašič navaja, da so učinkoviti obkladki iz vseh vrst zelja in ohrovta, a najmanj učinkovito je rdeče zelje. Najboljši so zeleni, najdebelejši listi. Svež list pred uporabo umijemo pod mlačno vodo in posušimo. Če je obkladek večji (prsi, hrbet) pustimo liste cele in rebra le dobro polikamo s toplim, ne vročim likalnikom ali prevaljamo s steklenico, da postanejo mehka. Pred uporabo liste pogrejemo, če jih nismo prelikali. Na bolno mesto jih lahko damo tudi več, drugega vrh drugega, na koncu dodamo prevezo. Če gre za manjše površine, razrežemo zeljne liste v krajše in daljše pasove in jih položimo tako, da pokrivajo celotno bolno mesto v vseh smeteh , a brez gub. Pri ranah in turih zberemo liste mlade rastline. Zeljni listi so poleg gline najbolj cenjeni obkladki ljudske medicine. Zeljni listi preprečujejo in zdravijo vnetja, lajšajo bolečine, razkužujejo, preprečujejo okužbe, pomirjajo, pospešujejo zbiranje in izločanje gnoja, normalizirajo telesno temperaturo in izločajo iz telesa povzročitelja bolezni. Dokler je list obkladka zelen in svež, je še zdravilen, drugače ga moramo zamenjati. Zdravilne obkladke dopolnimo s pitjem čajev, ki notranje čistijo organizem (ognjič npr.)
Zelje v ljudski medicini se uporablja sveže ali kislo. Zdravi od glavobola, jetike, glist, oslovskega kašlja, bolečin hrbtenice. Zeljnat obkladek pomaga pri pikih žuželk, revmatičnimi obolenji. Svež sok je učinkovit tudi pri glistah in gluhoti. Nakapamo ga na kosem vate in položimo v uho čez noč. Ponavljamo nekaj tednov. Ponavljamo nekaj tednov. Svež sok naj uživajo tisti, ki imajo čir na želodcu in dvanajstnika. Kadar smo hripavi, nas muči oslovski kašelj, sesekljamo zeljne liste in jih pomešamo s tekočim cvetličnim medom.
Najbolj zdravo je uživanje presnega zelja. V kolikor ga pokuhamo, opravimo to čim bolj kratek čas.
Kulinarika:
Zimska solata: Rdečo peso in korenček naribamo, zmešamo s skodelico drobno narezanega zelja in strtim česnom. Začinimo s kislo smetao in bučnim oljem, zeliščno soljo in kisom po izbiri.
Rdeče zelje z jabolki: rdeče zelje naribamo ali zmeljemo, dodamo naribana jabolka z lupino vrfed. Zmešamo enako količino jabolk in zelja, na skodleioc dodamo 3-4 žlice kisle smetane, 4 žlice rozin. Dobro premešamo in okrasimo z listi mete ali melise.
Sardele s kislim zeljem
Sardele spečemo na žaru ali pečici. Pečene naložimo na krožnik, postrežemo s celimi listi kislega zelja in kozarcem zeljnice.
Viri: http://www.trebnik.com/zelisca/zelje.php
Ančka Tomšič: Sto slovenskih stez do zdravja
Andrej Dvoršak: Padarske bukve
P.Simon Ašič: Pomoč iz domače lekarne
dr. Alfred Vogel: Ljudski zdravnik
recepti Dario Cortese: Zelenjava druga moč naravne hrane
Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994
Ni komentarjev:
Objavite komentar