Družina: nebinovke/košarice
Učinkovine: cinarin, čreselna kislina, vitamini, flavoni
Po naravi je artičoka nevtralna, po okusu sladka. Hladi, razstruplja in krepi kri.
Po naravi je artičoka nevtralna, po okusu sladka. Hladi, razstruplja in krepi kri.
Zdravilne lastnosti: za pospeševanje delovanja jeter, spodbudi nastanek in izločanje žolča, okrepila naj bi prebavo in delo izločal ter odpravila prebavne motnje, denimo napihnjenost in siljenje na bruhanje, zadnje čase pa je cenjena tudi zato, ker izboljša jetrno presnovo, zniža holesterol in lipide ter trigliceride v krvi ter ščiti jetra pred strupi.
Artičoka je sredozemska rastlina, ki ni okusna samo kot zelenjava, ampak vsebuje tudi zdravilne učinkovine. Zel tvori dolge globoko narezljane liste, cvetni peclji pa nosijo med 6 in 12 cm velike cvetne košarice in jih uporabljamo kot zelenjavo. Za medicinsko uporabo danes uporabljamo predvsem liste, ki jih nabiramo pred cvetenjem. Gornja stran listov je bledo zelena, na spodnji strani pa so belkaste dlačice. V času cvetenja nabiramo ovojne liste cvetov, jeseni pa korenino. Sveže ovojne liste jemo kot zelenjavo, medtem ko iz posušenih listov in korenin pripravljamo tinkturo. Star recept iz Sredozemlja je tak: Korenine, liste in cvetišča prelijemo z oljem, ki ga nato uživamo po žličkah na prazen želodec kot zdravilo, ki krepi delovanje jeter in blaži težave z žolčem. Omeseneli del socvetja je v ljudskem zdravilstvu zdravilo proti sladkorni bolezni.
Izvleček iz svežih ali posušenih listov artičoke pri zadostnem odmerjanju povzroči povečano izločanje kot tudi tok žolča, ki pogojuje učinkovitost pri prebavnih motnjah, ki so lahko posledica zmanjšane tvorbe prebavnih sokov (tudi žolča). Ker učinkovine lista artičoke vplivajo tudi na povečano izločanje žolča, se priporoča uporabo še posebej pri motnjah presnove maščob. Študije dokazujejo, da izvleček znižuje oziroma normalizira vrednosti holesterola in trigliceridov v krvi. Za izvleček lista artičoke je znano, da ščiti jetra, ker ima lastnosti antioksidanta.
Simona Mohar, mag.farm., spec je zapisala: "Težki, mastni obroki, pa tudi vsakodnevni stres obremenjujejo prebavni trakt in celoten organizem. Artičoka vsebuje učinkovine – grenčine, cinarin, ki podpirajo naravne prebavne procese in normalno delovanje jeter in žolča ter naravne varovalne snovi – antioksidante. Poleg tega je bogata z vitamini (karoteni, vitamini B, vitamin C), pa tudi z železom in magnezijem. Zaradi vseh omenjenih pozitivnih lastnosti so nemški raziskovalci artičoko izbrali za ZDRAVILNO RASTLINO LETA 2003! "
Simona Mohar, mag.farm., spec je zapisala: "Težki, mastni obroki, pa tudi vsakodnevni stres obremenjujejo prebavni trakt in celoten organizem. Artičoka vsebuje učinkovine – grenčine, cinarin, ki podpirajo naravne prebavne procese in normalno delovanje jeter in žolča ter naravne varovalne snovi – antioksidante. Poleg tega je bogata z vitamini (karoteni, vitamini B, vitamin C), pa tudi z železom in magnezijem. Zaradi vseh omenjenih pozitivnih lastnosti so nemški raziskovalci artičoko izbrali za ZDRAVILNO RASTLINO LETA 2003! "
Odrasli si lahko pripravijo prevretek iz žlice razrezanih listov (ne cvetišča in ovojka) v čaši vode, trikrat na dan eno čašo.
OPOZORILO: Učinkovine, ki jih je največ v mladih listih, so zmožne povzročiti alergične reakcije. Alergija se lahko razvije tako po zaužitju, kakor pri zunanjem stiku z rastlino. Posebej pazljivi naj bodo posamezniki s preobčutljivostjo na družino košaric, v katero spada npr. kamilica, arnika in vratič. Zdravila za odvajanje žolča se ne smejo uporabljati pri zapori žolčevodov. Med nosečnostjo in dojenjem se čezmerna raba ne priporoča zaradi premalo podatkov o strupenosti. (navajano po Janezu Špringerju, mag.farm.)
Kulinarika: Okus artičokinih listov je trpek oziroma rahlo grenek okus, ki včasih spominja na lešnike. Narezana artičoka na zraku potemni. Če se želimo temu izogniti, jo damo v mrzlo vodo in jo okisamo z limoninim sokom. V vodi jo pustimo toliko časa, dokler je ne bomo skuhali oziroma porabili. Artičoko lahko uživamo z listi, oluščeno, toplo ali hladno. Pri nakupu moramo biti pozorni, da so popki zaprti in listi gladki. Artičoke lahko vlagamo v kis, zamrznemo, pečemo, kuhamo, cvremo, polnimo z različnimi nadevi. Uporabimo jo lahko tudi v juhah, mlade pa lahko jemo surove.
Recepti:
Rižota z artičoko in tuno
Sestavine: 3 žlice olivnega olja, 1 čebula, 1 strok česna, 400g artičoke, 200g riža, jušna kocka, pločevinka tune 160 g in peteršilj.
Postopek: Na olju prepražimo sesekljano čebulo in sesekljan česen. Dodamo narezano artičoko in pražimo približno 10 min. V lonec damo riž in ga narahlo premešamo z praženo artičoko. Dolijemo vodo z jušno kocko (cca 3/4 litra). Kuhamo 10 min, nato pa dodamo tunino in sesekljan peteršilj.
Artičoke polnjene s parmezanom
Sestavine: 4 kosi artičoke, svež limonin sok, 4 žlice drobtin, sol, 4 stroki česna, parmezan, olivno olje.
Sestavine: 4 kosi artičoke, svež limonin sok, 4 žlice drobtin, sol, 4 stroki česna, parmezan, olivno olje.
Postopek: Artičoke operemo in jim z nožem porežemo vršičke zunanjih listov. Na spodnji strani jim odrežemo pecelj. Za nekaj minut jih potopimo v vodo, ki smo ji dodali limonin sok, da artičoke ne bi potemnele. V posodici zmešamo drobtine, sol, strt česen in parmezan. Artičoke vzamemo iz vode, jih odcedimo in jim previdno razpremo liste. Med liste stresemo nadev. Položimo jih v posodo, pokapljamo z olivnim oljem in do polovice zalijemo s slano vodo.
Kuhamo jih približno 30 minut.
Kuhamo jih približno 30 minut.
Ni komentarjev:
Objavite komentar