Družina: slezenovke
Značaj: hladen, vlažen, sladek
Učinkovine: sluz, pektin, sladkor, asparagin, škrob.
Zdravilne lastnosti: pomirja kašelj, olajša izkašljevanje, mehča sapnično sluz in ščiti sluznico, spodbuja izločanje seča, odpravlja ledvične kamne ter celi rane. Zato se uporablja kot čaj, ki ga pijemo, za zdravljenje katarja dihalnih poti s spremljajočim kašljem, vnete ustne in žrelne sluznice, želodčnega in črevesnega katarja, vnetja sečnega mehurja in sečevoda, za odpravljanje kamnov. Zunanje pa za izpiranje ognojkov, tvorov, nabreklih krčnih žil in trombotičnih razjed. Deluje proti nekaterim kužnim bakterijam. Znižuje raven sladkorja v krvi. Ne deluje pa protivnetno. Pomaga pri opeklinah in vnetih očesnih veznicah, ječmenu. pomaga pri razjedah v ustih, ognojkih na dlesnih, turih,aknah, opeklinah. Krepi imunski sistem. Slezovi pripravki pobelijo kožo, jo mehačajo in vlažijo, zato je v kozmetiki oddan kremam za nego obraza.
Odmerek za odrasle: pijemo 2 do 5 g kot hladna izlužnina 3- krat na dan.
Opis: Iz močne, mesnate korenine požene pokončno, rahlo dlakavo steblo do 2 m visoko. Listi imajo kratke peclje, so puhasti, z nazobčanim robom, deljeni na tri ali pet krp. Belo rožnati cvetovi v premeru do 4 cm nas razveseljujejo od julija do septembra. Plod je pokovec, ki razpade na ploščata , svetlo rjava semena, velika nekaj milimetrov. Za gojenje je nezahtevna trajnica. Najbolje uspeva na sončni legi v vlažnih, zmerno rodovitnih tleh brez kamenja. Razmnožuje se s semenom ali delitvijo korenin.
Slez so uporabljali že v davni preteklosti, o čemer pričajo številni stari viri. Omenja ga biblija, kitajsko ter arabsko zgodovinopisje, o njem poročajo Pitagora, Platon in Vergil. Hvalili so ga kot hrano v času velikih lakot. V stari Grčiji so z njim okraševali grobove. Rimljani pa so si ga privoščili v ječmenovi juhi in kot nadev za odojke.
Pri slezu koristimo korenine, liste, cvetove in semena. Korenine kopljemo oktobra ali zgodaj spomladi. Liste obiramo ali sproti, med majem in julijem ali še bolje takoj po cvetenju, saj imajo takrat največ zdravilne sluzi. Rastlino shranjujemo tako, da semena, cvetove in liste posušimo, korenine nastrgamo in posušimo ali iz njih izdelamo sirup.
Rastlina je zagotovo najbolj prepoznavna po tem, da pomirja kašelj. Zaradi visoke vsebnosti sluzi, varuje kožo in sluznice notranjih organov pred dodatnim draženjem in pospešuje njihovo celjenje. Tako se uporablja predvsem pri katarjih dihalnih poti, vnetjih ustne in žrelne sluznice, želodčnega in črevesnega katarja, vnetje sečnega mehurja in sečevoda. Deluje tudi pri celjenju ran, zato se zunanje koristi pri zdravljenju bul, turov in ognojkov. Pomaga pri nabreklih krčnih žilah. Deluje pri katarjih prebavil, pri driskah, posebej pri dojenčkih in majhnih otrocih, pri vnetju želodčne in črevesne sluznice, živčnih bolečinah želodca, želodčnih čirih. Pomembna je uporaba pri katarju glasilk, pri hripavosti, kašlju, oslovskem kašlju, vnetjih v ustni votlini, pri parodontozi in pri rasti zobovja otrok. Slez uporabljamo tudi za grgranje pri vnetjih v ustih in grlu. Obkladke uporabljamo pri kožnih vnetjih, pri srbeči, suhi koži otrok in pri srbenju kože v starosti. Slez pripomore k ohranjanju gladke, mladostne in voljne kože. Tople obloge iz strte droge polagamo na ognojke, da hitreje dozore in se omehčajo. Najboljši način uporabe sleza je kot hladni izvleček, pripravlja pa se tudi kot poparek, sirup in tinktura.
Hladni izvleček pripravimo tako, da 3 g zeli namočimo za več ur v hladni vodi. Segreti hladni izvleček pijemo trikrat na dan.
Pri luskavici korenino skuhamo in s površine snamemo škrob, ki se izloči. Tekočino uporabimo kot blago milo pri kožnih obolenjih, kot je luskavica.
Za zunanjo uporabo pripravimo prevretek: 25 g zeli na hitro prevremo v pol litra vode. Dobljeni izvleček uporabimo za grgranje, izpiranje in obkladke obolelih mest. Slez lahko zveča učinek zdravilskega zdravljenja sladkorne bolezni. Ni znano, da bi škodoval nosečnicam in doječim materam.
Zdravilne rastline, ki vsebujejo sluzi, pripravimo na hladen način. Tako storimo tudi s slezom in ga pripravimo kot preliv oz. prelivek: dve žlički suhe ali sveže korenine namočimo v hladno vodo in pustimo, da stoji nekaj ur. Pred pitjem napitek segrejemo do primerne temperature. Tako storimo tudi s slezovimi listi in cvetovi. Pri kašlju in prehladu je učinkovita čajna mešanica iz slezovih korenin, plodov komarčka in plodov janeža, ki jo pripravimo kot poparek iz dveh žličk mešanice na skodelico čaja. Pijemo do tri skodelice vročega in z medom sladkanega čaja dnevno.
Star domač recept zoper suh in dražeč kašelj je slezov sirup, ki ga pripravimo tako: žličko zrezanih korenin na cedilu prelijemo z mešanico 1 g žganja in 45 g vode. Tekočino prestrežemo in jo ponovno prelijemo preko droge. To ponavljamo eno uro. Tako dobimo 40 g izvlečka, ki ga skuhamo skupaj s 60 g sladkorja. Še vroče nalijemo v stekleničke in dobro zapremo. Uživamo ga tri do petkrat na dan po eno do dve žlički. Če nimamo možnosti, da sami skuhamo ta zdravilni pripravek, ga kupimo v lekarni.
Kulinarika: V solatah lahko uporabljamo cvetove, mlade liste, kot tudi semena, ki jih potresemo podobno kot zmlete lešnike. Liste lahko namočimo v kisu in olju, jih skuhamo na sopari ter ponudimo kot zelenjavo.Tudi korenine so okusne. Skuhamo jih, da se zmehčajo, nato jih ocvremo.
Kozmetika: V naravni kozmetiki se slez uporablja predvsem za mehčanje nežne in krhke kože. Deluje kot dobro sredstvo za vlaženje suhih rok in lasišča. Primeren pa je tudi za obrazne maske, losjone in obkladke za oči (mehča kožo okoli oči).
OPOZORILO: Slez lahko poveča učinek zdravilom za sladkorno bolezen. Slez lahko postane strupen v kombinaciji z alkoholom, čreslovinami in železom. Če jemljete druga zdravila, se posvetujete z zdravnikom preden začetne uživati slez, ker lahko poveča oz. zmanjša učinek zdravil.
Vir: http://www.pomurske-lekarne.si/si/index.cfm?id=1554
http://www.trebnik.com/zelisca/slez.php
Naravna zdravila, MK; 2007
Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994
Ni komentarjev:
Objavite komentar