Fosil

Fosil

08. december 2008

KROMPIR (Solanum tuberosum)


Krompir spada med razhudnike. Gomolji teh rastlin se uporabljajo tudi kot živilo iz skupine povrtnin v prehrani ljudi. Krompir je bil prinesen v Evropo iz Južne Amerike, nekje iz območja Čila in Peruja. Širil se je v notranjost postopoma iz kolonialnih držav Evrope, ki ležijo ob Atlantiku. V naše kraje je prišel v času Avstrijske monarhije, ko je vladala cesarica Marija Terezija, ki je želela poboljšati prehrano prebivalstva. Kmetje so se sprva upirali sajenju te poljščine, predvsem, ker so napačno sklepali, da so užitni plodovi, ki nastanejo iz cvetov in so celo strupeni, kasneje pa so jo sprejeli in posvojili za vsakoletno pridelavo. Danes poznamo preko 3000 vrst krompirja, bele, rumene, rožnate, rdeče barve in vodene ter mokaste strukture. Barva krompirja pravzaprav nima nobene pomembnosti pri prehrambni vrednosti krompirja, ima pa bistveno vlogo pri tem, za katere jedi je primerna ta vrsta krompirja.

Procentualno krompir vsebuje veliko količino vode do 80 %, beljakovin 1,7 %, ogljikovih hidratov 17,2 %, masti 0,1 %, mineralnih snovi vsebuje cca. 1,0 %. Največ vsebuje železa – 0,9 mg na 100 g, fosforja 0,6 mg in veliko vitaminov razen vitamina A.

Krompir za prehrano se mora najprej pravilno prebrati, osušiti, izločiti gnile ali poškodovane gomolje, pustiti v temnem prostoru , kjer se ga skladišči za ozimnico. Sončna svetloba povzroči v krompirju nastanek zelo nevarnega alkaloida – solanina, ki je strupen. Takšen krompir postane pod kožico zelen, kar je posledica hkratnega pojava klorofila. Že en srednje velik zelen krompir v 1 kg krompirja je dovolj, da bomo zastrupitev z solaninom dobro začutili. Solanin je tudi v krompirjevih kalčkih, zato jih vedno pred kuhanjem temeljito odstranimo.
Krompir kot zdravilno sredstvo. Presen krompir deluje pri ranah, ki se slabo celijo, pri razraščanju divjega mesa, bulah, zmečkaninah, sklepnemu revmatizmu, vnetjih mišic in kosteh. V vseh teh primerih pravi dr. Alfred Vogel polagajo sveže naribano kašo z malo mleka. Tudi krompir v oblicah včasih pretlačijo s svežim mlekom v kašo, ki jo polagajo podobno kot glinen obkladek. Presne obkladke iz krompirja priporočajo tistim, ki se dobro odzivajo na mraz. Posebno dobri učinki so pri menjavanju oblog tako, da prvi dan uporabimo krompirjeve obkladke, drugi dan zeljne liste, tretji dan pa ilovico s presličnim čajem in šentjanževim oljem.
Presni sok krompirja je odličen pri vnetju želodčne sluznice. Pri ulkusu pijemo na tešče razredčen s toplo vodo presen krompirjev sok. Kdor soka ne prenese, naj si ga meša v ovseno juho, a šele po kuhanju. Krompirjev sok je bazičen, alkalen in zato odličen proti revmatizmu in artritisu, ker veže odvečno sečno kislino. Ni strupen kot včasih zmotno mislijo, dokler ne pride v stik s solaminom iz kalčkov.

Dr. Alfred Vogel: Ljudski zdravnik

Ni komentarjev:

Objavite komentar