Družina: rožniceUčinkovine: vitamini
Zdravilne lastnosti:plodovi učinkujejo proti driski in vnetjem sluznice
Mokovec je listopadno drevo iz družine rožnic, ki uspeva tudi v Sloveniji najbolj pogosto v gozdovih Gorjancev. Raste v zmernem podnebju, najraje na apnenčastih tleh do 1600 metrov visoko. Drevo ima močan koreninski sistem, doma je v Evropi, razmnožuje s semeni, ki lahko vzkalijo tudi po dveh letih, za razširjanje pa poskrbijo ptice, ki zobljejo zrele jagode.
Mokovec gojijo predvsem kot okrasno drevo, ponekod pa tudi zaradi plodov, iz katerih kuhajo žganje. Mokovec zrase od 12 do 15 metrov v višino in je pogosto nepravilne rasti.
Cvetovi mokovca so dvospolni, združeni pa so v bela, grozdasta socvetja, ki so prekrita s puhom. Drevo je žužkocvetka, kar pomeni, da je v cvetovih cvetni prah in pelod. Plodovi, ki nastanejo iz oplojenih cvetov so majhne rdeče ali oranžne jagode, ki so užitne. Meso teh plodov je rumeno, meso sladkastega okusa. Nabiramo jih v prvih jesenskih dneh, ko se zmehčajo. Odrežemo cele skupine plodov, s pecljev pa jih poberemo šele pred uporabo. V hladilnik se s peclji dobro ohranijo po teden ali več. Za zimo jih posušimo ali zamrznemo.
Mokovec, natančneje navadni mokovec ima na zgornji strani liste temno zelene in bleščeče, po spodnji pa gosto pokrite z dlačicami. Bleščeča povrhnjica odbija močno sončno pripeko, svetla polst na spodnji strani pa liste varuje pred izgubo vode. Raste, počasi, a je trdoživ. Spodnja stran listov je bela kot moka, in ko poleti ob pobočjih piha vzgornik, po privzdignjenih belih listih mokovec že na daleč opazimo. A ni zaradi mokaste beline listov mokovec mokovec. Ime je dobil zaradi plodov. Do prve slane so rdeči plodovi čvrsti. So pustega in mokastega okusa, če niso dovolj zreli so trpki. Po slani se plodovi zmehčajo in malo osladijo. Vendar plodovi mokovca hitro odpadejo, še tudi nezreli, zato je bolje, da jih naberemo vse, tudi oranžne, ki niso dovolj zreli, a jih zato pustimo v košari v hiši, da se osladijo. Mokovec je bližnji sorodnik jerebike.
Cvetovi mokovca so dvospolni, združeni pa so v bela, grozdasta socvetja, ki so prekrita s puhom. Drevo je žužkocvetka, kar pomeni, da je v cvetovih cvetni prah in pelod. Plodovi, ki nastanejo iz oplojenih cvetov so majhne rdeče ali oranžne jagode, ki so užitne. Meso teh plodov je rumeno, meso sladkastega okusa. Nabiramo jih v prvih jesenskih dneh, ko se zmehčajo. Odrežemo cele skupine plodov, s pecljev pa jih poberemo šele pred uporabo. V hladilnik se s peclji dobro ohranijo po teden ali več. Za zimo jih posušimo ali zamrznemo.
Mokovec, natančneje navadni mokovec ima na zgornji strani liste temno zelene in bleščeče, po spodnji pa gosto pokrite z dlačicami. Bleščeča povrhnjica odbija močno sončno pripeko, svetla polst na spodnji strani pa liste varuje pred izgubo vode. Raste, počasi, a je trdoživ. Spodnja stran listov je bela kot moka, in ko poleti ob pobočjih piha vzgornik, po privzdignjenih belih listih mokovec že na daleč opazimo. A ni zaradi mokaste beline listov mokovec mokovec. Ime je dobil zaradi plodov. Do prve slane so rdeči plodovi čvrsti. So pustega in mokastega okusa, če niso dovolj zreli so trpki. Po slani se plodovi zmehčajo in malo osladijo. Vendar plodovi mokovca hitro odpadejo, še tudi nezreli, zato je bolje, da jih naberemo vse, tudi oranžne, ki niso dovolj zreli, a jih zato pustimo v košari v hiši, da se osladijo. Mokovec je bližnji sorodnik jerebike.
Iz polodov mokovca je mogoče nakuhati žganje s sadnim vonjem. Lahko pa plodove namočimo v žganje in putimo vsaj 3 tedne. Iz plodov mokovca pripravljamo marmelade in želeje po enakem postopku kot iz jerebike . Pest plodov skupaj z drugim sadjem skuhajte v kompot. Za takojšnjo porabo jih pretlačimo v kašo skozi sito, da odstranimo pečke, ki jih lahko uporabimo za kompot kot dodaten okus.
Ko so bili hudi časi lakote so ljudje plodove so nabirali, jih na peči (ali v ohlajajoči se peči) posušili in suhe zmleli v moko. Kot primes krušni moki ali celo njen nadomestek so iz mokovčeve moke pekli sladkast kruh. Zato je mokovec pravzaprav v resnici dobil ime mokovec.
Naribana jabolka s kašo iz mokovca
Mokovčeve plodove zmečkamo z malo vode in pretlačimo skozi sito. Za vsako osebo potrebujemo 2-3 žlice kaše, 2 jabolki in sok pol limone. Jabolka naribamo i n zmešamo s kašo in limoninim sokom. Po okusu sladkamo, okrasimo in posipamo s cimetom. Namesto jabolk lahko uporabimo hruške ali kutine.
Opozorilo: V plodovih so pečke, za katere je bolje, da jih izpljunemo, saj v vsebujejo amigdalin, ki je v večjih količinah strupen. Amigdalin je tudi v pečkah jabolk, hrušk in drugih gojenih sorodnikov mokovca.
Viri: Matjaž Mastnak, Nedelo z dne, 23. 9. 2007
Mokovec, v Total, 21.9.2007 str.16
slika 1. http://sl.wikipedia.org/wiki/Mokovec
slika 2 plodovi Alenka Mihorič na http://galerija.foto-narava.com/displayimage.php?pos=-22200
Dario Cortese: Sadje moč naravne hrane
Spoštovani avtor bloga!
OdgovoriIzbrišiSem avtorica fotografije "plodovi mokovca" in ni mi všeč, da vira za to fotografijo niste navedli (galerija Slike o okolju agencije RS za okolje).
Lep pozdrav,
Alenka Mihorič