ČILI, KAJENSKA PAPRIKA (Capsium frutescens)

Druga imena: pekoča paprika, kajenska paprika, feferon

Družina: razhudnikovke

Značaj: zelo vroč, pekoč, suši

Učinkovine: alkaloidi (kapsaicin), karotenoidi, vitamin C, saponini.

Zdravilnost: spodbuja delovanje prebavil, deluje proti napenjanju, kolikam, zaprtju. Zunanje ga uporabljamo pri lumbagu, artritisu, bolečinah v mišicah in sklepih, na vzdraženi koži zmanjšuje vnetje in bolečine. Izboljšuje krvni obtok, razstruplja. Plod učinkuje predvsem na krvni obtok in živčni sistem, povečuje tek, sprošča energijo jang, povzroča znojenje, uničuje mikrobe, zdravi prehlade in nahode. Lajša težave z grlom, mandlji in hripavosti. Ublaži hude bolečine značilne za pasasti izpuščaj in migreno. Obloge s čilijem na lasišče naj bi zmanjšale in preprečile izpadanje las. Pri vnetju grla grgramo čilijev prašek z vročo vodo in limoninim sokom.

Spada v družino paprik. Čili je sprva zelen, ko dozori, pa spremeni barvo. Posušeni čiliji so zreli, zato so vedno rdeči. Čili je zelo pekoč. Ni res, da bi oster okus uničil ali poškodoval naše okušalne brbončice. Čili dobro deluje na naše zdravje, saj vpliva na prebavo in pomaga, da bolje prenašamo visoko temperaturo. Zato je zelo cenjen in nepogrešljiv v tropskih deželah, kjer ga uporabljajo tudi za konzerviranje hrane. Najbolj pekoči deli so pečke in mehka notranjost. Dobro je, če pred uporabo odstranimo pečke. Predvsem si moramo temeljito umiti roke in paziti, da eterično olje ne pride v stik z očesno sluznico.

Mazilo iz čilija je priporočljivo za ozebline, če koža ni poškodovana.

Poparek: 1/2 žličke čilijeva praška stresemo v vrelo vodo in še enkrat razredčimo tako, da vzamemo žličko poparka in ga zlijemo v skodelico nove vrele vode. Nekaj požirkov pomaga pri prehladu, pogreje mrzle roke in noge, blaži šoke in depresije. Dve do tri kapljice nerazredčenega poparka spodbudijo delovanje prebavil.

PubMedova zbirka vsebuje primere študij o učinkovitosti čilija, če ga uživamo med 2,5 do 3 mg na dan. Zdravi krčne žile, deluje protivnetno in prti Alzheimerjevi bolezni, saj salicilati, ki jih najdemo tudi v lovorju, kardamomu, kumini, cimetu, česnu, ingverju, muškatnem oreščku, pehtranu in kurkumi delujejo protivnetno in zavirajo oksidativne procese v možganih. Delujejo tudi protitumorno. Varujejo pred rakavimi obolenji in dokazano proti raku jeter tako, da uničijo rakave celice in celice s poškodovano DNK.

Kapsaicin, ena glavnih sestavin čilija,  je naravni analgetik in blaži bolečine pri belečih mišičnih krčih, nevralgičnih obolenjih, vnetih sklepih in revmatoidnem artritisu. Saponini v čiliju delujejo proti glivičnim okužbam kože in nohtov. Čili deluje tudi proti Candidi albicans in proti nevarnim plesnim iz rodu Aspergillus.

V kulinariki se dobro ujema z mesom, sejtanom in vseh težjih beljakovinskih obrokih kot so skute, paštete, jajca. Lahko ga dodamo grahovi, krompirjevi juhi, rižu, cvetači itd. Najbolje šele ob koncu kuhanja, ker ima čili podobno lastnost kot ingver in hren, da dalj časa ga kuhamo, bolj bo pekoča jed. Glede na zdravilnost je pametno namesto popra uporabljati za pikanten okus čili.  

OPOZORILO: Čilija (tinkture) ne smemo jemati, če jemljemo zdravila za znižanje krvnega tlaka, med nosečnostjo in dojenjem, pazite, da ne pride v stik s sluznicami (očmi, ustnice, usta), pripravkov ne polagajmo na razpokano kožo. Pripravkov ne uporabljamo pri težavah z želodcem. Semena so lahko strupena. Preveliki odmerki lahko povzročijo okvare jeter, želodca in črevesa. zato ne pretiravajmo.

Naravna zdravila, MK; 2007

Nadja Nussdorfer: V Krajestvu začimb

Penelope Ody: Zdravljenje z zelišči, 1994
Sanja Ločar et al.: Ščepec rešitve: Zamolčane zdravilne moči začimb, 2012